| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Interaktivno upodabljanje rezin CT v 3D prostoru na očalih za obogateno resničnost : diplomsko delo
Gašper Šircelj, 2023, diplomsko delo

Opis: Z naprednimi tehnologijami obogatene resničnosti (AR, angl. Augmented Reality) in navidezne resničnosti (VR, angl. Virtual Reality), lahko zdravnikom omogočimo prikaz 3D modelov, s katerimi lahko manipulirajo in se tako lažje pripravijo na operacije, v primerjavi z do sedaj uveljavljenimi tehnikami vizualizacij. Cilj diplomske naloge je implementacija aplikacije, ki iz podatkov DICOM (angl. Digital Imaging and Communications in Medicine) prikaže rezine računalniške tomografije (CT, angl. Computed Tomography), s katerimi je možno manipulirati s pomočjo očal za obogateno resničnost. Glavni namen aplikacije je, da bi jo lahko zdravniki v klinični praksi uporabljali v ordinacijah za načrtovanje operacij zaradi lažje prostorske predstave. Pri nalogi smo ugotovili, da je možno narediti aplikacijo, ki bi omogočila boljšo vizualno predstavo kliničnih problemov, vendar je pri tem potrebno upoštevati omejitve uporabljene strojne opreme zaradi prepočasnega upodabljanja rezin CT.
Ključne besede: obogatena resničnost, DICOM, CT, računalniška tomografija, medicina
Objavljeno v DKUM: 27.06.2023; Ogledov: 476; Prenosov: 63
.pdf Celotno besedilo (2,01 MB)

2.
INTEGRACIJA SISTEMA RIS/PACS V ZDRAVSTVENEM DOMU DR. ADOLFA DROLCA MARIBOR
Janko Petek, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo prikazali kompleten projekt integracije sistema RIS/PACS v zdravstvenem domu dr. Adolfa Drolca Maribor. PACS je kratica za sistem slikovnega arhiviranja in dodatnega komunikacijskega sistema računalnikov na oddelku radiologije. RIS je sistem, ki skrbi za obdelavo bolnikovih podatkov na radiološkem oddelku. Spoznali smo vlogo standardov in bistvene sistemske in programske rešitve potrebne za uspešno integracijo. Standard HL7 definira tipe sporočil za izmenjavo medicinskih podatkov med različnimi sistemi. Standard DICOM določa entitete in funkcije, ki omogočajo komunikacijo med različnimi viri slik in drugimi računalniškimi napravami. V diplomskem delu smo ugotovili, da si integracije informacijskih sistemov v zdravstvu ne moremo predstavljati brez uporabe navedenih standardov. V veliko pomoč so nam bila odprtokodna integracijska orodja.
Ključne besede: sistem PACS, sistem RIS, DICOM, HL7, zdravstveni informacijski sistem, integracija
Objavljeno v DKUM: 08.09.2016; Ogledov: 2076; Prenosov: 200
.pdf Celotno besedilo (2,50 MB)

3.
Uporaba sistema hrambe in prenosa digitalnih medicinskih slik v radiologiji : (specialistično delo)
Brane Klopčič, 2015, specialistično delo

Opis: V specialističnem delu so predstavljeni sistem hrambe in prenosa digitalnih medicinskih slik in standardi, po katerih si posamezni segmenti znotraj sistema izmenjujejo podatke. Standard za zajem in prenos digitalnega medicinskega slikovnega gradiva, standard za prenos podatkov med medicinskimi informacijskimi sistemi in mednarodna iniciativa za informatizacijo zdravstva so podrobneje opisani in obrazloženi. Opisana je implementacija sistema hrambe in prenosa digitalnih medicinskih slik, analiza stroškov in prednosti same implementacije ter njen vpliv na delovni proces v različnih delovnih okoljih. Predstavljen je model upravljanja delovnega procesa in spremembe, ki jih implementacija sistema hrambe in prenosa digitalnih medicinskih slik prinese. Pri tem smo bili osredotočeni predvsem na učinkovitost, ki daje klinične in poslovne rezultate. Tako je bilo ugotovljeno, da implementacija izboljša delovni proces v smeri povečanja tako klinične kot tudi poslovne učinkovitosti.
Ključne besede: arhiv, radiologija, PACS, DICOM, HL7, implementacija PACS, delovni proces, poslovna učinkovitost, klinična učinkovitost
Objavljeno v DKUM: 27.05.2015; Ogledov: 1740; Prenosov: 125
.pdf Celotno besedilo (1,87 MB)

4.
ALGORITEM STISKANJA DOMENSKIH ZAPOREDIJ SLIK S PROJEKCIJO V PROSTOR OSNOVNIH KOMPONENT
Simon Gangl, 2014, doktorska disertacija

Opis: V doktorski disertaciji obravnavamo algoritem stiskanja domenskih zaporedij slik. Pojem domenskega zaporedja slik pri tem predstavlja opis za vsebinsko povezana, urejena zaporedja slik, ki opisujejo bodisi časovni bodisi prostorski potek spremembe poljubne domene. Teoretični opis v praksi združuje dve, za naš algoritem, sorodni nalogi: stiskanje časovnih zaporedij slik, torej videov, ter stiskanje prostorskih zaporedij slik, na primer naborov medicinskih slik, zajetih s tehnologijo CT ali MRI. V disertaciji opišemo strukturo in delovanje algoritma, ki omenjeni problem rešuje s projekcijo v prostor osnovnih komponent. Najprej predstavimo matematično ozadje, ki je osnova za, v statistiki pogosto uporabljeno, metodo analize osnovnih komponent. Prav ta je izhodišče za izračun projekcijskih prostorov, v katerih je možno predstaviti slike dane domene, pri čemer ni pomembno, za kakšno vrsto zaporedja slik gre. Da bi razširili neodvisnost od domene, ki jo zagotavlja izhodiščna matematična metoda, na nivo algoritma stiskanja, je prvi pomemben korak izbira podzaporedja slik, ki so osnova za izračun projekcijskih prostorov. Za to nalogo uporabimo dvokriterijski algoritem, ki izbira slike - imenujemo jih bazne slike - glede na medsebojno odstopanje in oddaljenost v vhodnem zaporedju. Iz izbranega zaporedja baznih slik določimo zaporedje projekcijskih prostorov glede na v disertaciji uveden koncept, po katerem sledeče si projekcijske prostore določamo na osnovi množic baznih slik, ki imajo vsaj en skupni element. Kot analogijo konceptu drsečega okna tak pristop opišemo kot ''drseč lasten prostor''. Vzporedno uvedemo način izračuna projekcijskih prostorov, ki omogoča kasnejšo rekonstrukcijo vhodnih podatkov z bistveno manjšim računskim bremenom. To dosežemo z vključitvijo vmesnih računskih rezultatov v stisnjeno predstavitev podatkov, pri čemer je vpliv na stopnjo stiskanja zanemarljiv. V eksperimentalni analizi podamo primerjavo med razvitim algoritmom, do sedaj najpogosteje uporabljeno metodo s projekcijo v prostor osnovnih komponent, in standardom H.264. Tako dokažemo, da algoritem po vizualni kakovosti ne presega le prejšnje metode, ampak se v njej, kakor tudi v stopnji stiskanja, lahko primerja celo s H.264. Rezultate eksperimentov nadalje potrdimo v teoretični analizi, kjer formalno dokažemo prednosti razvitega algoritma in ocenimo tudi vpliv kontrolnih parametrov metode na učinkovitost stiskanja.
Ključne besede: algoritmi, izgubno stiskanje, stiskanje zaporedij slik, stiskanje videoposnetkov, slike DICOM, PCA, analiza osnovnih komponent, lasten prostor, projekcija v lasten prostor, lasten vektor
Objavljeno v DKUM: 23.05.2014; Ogledov: 2538; Prenosov: 223
.pdf Celotno besedilo (15,39 MB)

5.
6.
Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici