Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V magistrskem delu smo obravnavali področje davčne zakonodaje prevoznih sredstev v Sloveniji in izbranih državah Evropske unije. Preučili smo obdavčitev v Sloveniji, Avstriji, Nemčiji, na Hrvaškem in Danskem, ki pa se ne glede na to, da so vse države članice Evropske unije, še vedno precej razlikuje. Evropska unija si prizadeva za poenotenje trga držav članic in s sprejemanjem direktiv vpliva na usklajevanje pravil in predpisov držav članic. Davek na dodano vrednost poznajo vse države članice in je od vseh zakonov tudi najbolj poenoten. Kljub temu pa se stopnje davka na dodano vrednost med državami še vedno precej razlikujejo in znašajo vse od 17 % pa do 27 %. Vse pridobitve novih in v nekaterih primerih tudi rabljenih prevoznih sredstev so predmet davka na dodano vrednost. V Sloveniji so poleg davka na dodano vrednost prevozna sredstva obdavčena tudi z davkom na motorna vozila. Oba sta v zadnjih letih doživela pomembne spremembe. Zakonu o davku na dodano vrednost je bil v letu 2022 dodan 66.b člen, ki daje pravico do odbitka DDV za nakup električnih avtomobilov za poslovno rabo. V letu 2021 pa je začel veljati nov Zakon o davku na motorna vozila, ki temelji na emisijah CO2 in za merilo več ne upošteva vrednosti vozila, kar je zelo velika sprememba na področju obdavčitve vozil v Sloveniji. Odpravil pa je tudi luksuzni DMV, zaradi katerega so kupci dražjih vozil le-te raje kupili in registrirali v tujini kot v Sloveniji. Zakon o davku na motorna vozila pa plovil in zrakoplovov ne vključuje. V Avstriji so vozila ob prvi registraciji obdavčena z davkom na normirano porabo goriva, v Nemčiji z davkom na motorna vozila, na Hrvaškem s posebnim davkom na motorna vozila in na Danskem z davkom na registracijo vozil. Vsi so enkratni davki, razen nemškega davka na motorna vozila. Nemčija ne pozna enkratnega davka, ki bi bil popolnoma enakovreden slovenskemu, vendar je primerljiv zaradi načina izračuna, ki kot slovenski temelji na emisijah CO2 in se plača ob registraciji vozila, kadar še le-ta ni vključen v prodajno ceno vozila. V Avstriji pa so vozila obdavčena tudi s periodičnim davkom na motorna vozila in davkom na zavarovanje motorja, na Danskem pa poznajo kar tri periodične davke, od katerih se eden plača glede na datum prve registracije vozila, saj se davki med seboj izključujejo. Na Hrvaškem pa poleg posebnega davka na motorna vozila poznajo še davek na cestna motorna vozila. Posebna zakonska ureditev vodnih plovil je od obravnavanih držav sprejeta v Sloveniji in na Hrvaškem ter je v sklopu magistrskega dela tudi predstavljena, kdaj nastane obveznost za plačilo in kakšna so merila. Za namene primerjalne analize pa smo se osredotočili na cestna vozila, saj je davčna zakonodaja teh vozil bolje urejena, jasno definirana in določena. Prvoten namen uvedbe davka na motorna vozila se počasi spreminja oziroma preusmerja od zbiranja sredstev za državni proračun in regulacije avtomobilskega trga k čedalje bolj okoljskim ciljem, kot so zmanjšanje emisij CO2, izboljšanje varnosti in starosti voznega parka ter spodbujanje nakupa ekoloških vozil. V izvedeni analizi, kjer smo primerjali obdavčitev pridobitve novega osebnega vozila v Sloveniji in izbranih državah, je država z daleč najvišjo obdavčitvijo Danska. Slovenija se je uvrstila na prvo mesto kot država z najnižjim zneskom.
Ključne besede: prevozna sredstva, davek na dodano vrednost, davek na motorna vozila, električni avtomobil.
Objavljeno v DKUM: 04.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 17
Celotno besedilo (3,70 MB)

Opis: V svetu, ki stremi k neprestanemu razvoju in tehnološkemu napredku, se razvijajo različne nove dejavnosti, ki nastajajo ob zaznanih potrebah na trgu. Ena izmed modernih dejavnosti je davčno svetovanje, ki se je v obliko, kot jo poznamo danes, preoblikovalo pred nekaj desetletji. Poklic davčnega svetovalca je postal nujen, saj podjetja ob neprestano spreminjajoči se davčni zakonodaji pomoč pogosto iščejo pri zunanjih izvajalcih, ki so ustrezno strokovno usposobljeni. Davčni svetovalec je tisti, ki rešuje davčne probleme in upravlja ter načrtuje davčne obveznosti zavezanca. V različnih državah se davčni svetovalci tudi različno imenujejo, vendar opravljajo enaka oz. podobna dela. Velika razlika med državami je v zakonski ureditvi področja. Nekatere države imajo popolnoma reguliran sistem in davčni svetovalci morajo izpolnjevati pogoje, da lahko izvajajo svojo dejavnost. Vstopni pogoji so običajno ustrezna izobrazba ekonomske ali pravne smeri, delovne izkušnje in opravljen strokovni izpit. Obstaja pa dosti več držav, v katerih davčno svetovanje ni zakonsko urejeno in običajno ni vstopnih omejitev za opravljanje poklica, ker nimajo zakonodaje, ki bi definirala, kdo lahko opravlja ta poklic. Najbolj pogosto se z dejavnostjo v teh državah ukvarjajo računovodje, pravniki in drugi strokovnjaki z ekonomskega ali pravnega področja. Magistrsko delo je namenjeno primerjavi ureditev poklica davčnega svetovalca v izbranih državah. Na podlagi raziskovanja temeljne hipoteze se je ugotovilo, da so v Sloveniji vzpostavljeni temelji za implementacijo zakonodaje na področju davčnega svetovanja. Zakonska ureditev bi vsekakor prinesla več koristi kot slabosti. Evropske države z zakonsko urejenim sistemom, kot so Avstrija, Češka, Poljska in Slovaška, so se pri vzpostavitvi zakona o davčnem svetovanju zgledovale po Nemčiji, zato bi Slovenija pri ureditvi poklica davčnega svetovalca lahko prav tako sledila nemški praksi.
Ključne besede: davčno svetovanje, zbornica davčnih svetovalcev, zakon o davčnem svetovanju, davčni svetovalec, davčna zakonodaja, davčno pravo, davek na dodano vrednost, dohodnina, davek od dohodka pravnih oseb, siva ekonomija
Objavljeno v DKUM: 20.08.2020; Ogledov: 1331; Prenosov: 153
Celotno besedilo (1,14 MB)

Opis: Pričujoč diplomski projekt analizira davek na motorna vozila v Republiki Sloveniji. Slovenska ureditev je primerjana z ureditvijo tega davka v Nemčiji, na Danskem in na Finskem. Motorna vozila v teh državah so ob nakupu obdavčena z davkom na dodano vrednost, poleg tega pa še z davkom na motorna vozila. Davek se plačuje od prometa novih in tudi rabljenih vozil ter drugih rabljenih cestnih motornih vozil, za katere je obvezna registracija, če od njihovega prometa ni bil obračunan davek na dodano vrednost. Med primerjanimi obdavčitvami vozil izstopa Danska, kjer so motorna vozila obdavčena z najvišjimi stopnjami, saj je potrebno ob nakupu novega motornega vozila poleg davka na dodano vrednost, plačati še davek na registracijo vozila, ki se plača samo enkrat ob nakupu vozila in še letni zeleni davek, ki se plačuje vsako leto. Sledi Nemčija, ki izstopa z veliko nižjimi davčnimi stopnjami v primerjavi obravnavanih držav. Ne glede na to, da je primarni cilj precej visokih obdavčitev motornih vozil polnjenje državnih proračunov, se vseeno kaže težnja držav, da bi z reformo zakonodaje spodbudile večjo uporabo javnih potniških prevozov ali nakup vozil, ki imajo nizke emisijske vrednosti, in so ocenjene z najvišjimi EURO standardi ali pa vozil na električni pogon.
Ključne besede: davek na motorna vozila, motorna vozila, davek na dodano vrednost, davek na registracijo vozila, zeleni davek, EURO standardi
Objavljeno v DKUM: 26.10.2018; Ogledov: 1548; Prenosov: 169
Celotno besedilo (981,91 KB)

Opis: Diplomsko delo Problematika obdavčitve brezalkoholnih pijač in drugih živil, ki vsenujejo sladkor analizira problematiko, ki v slovenskem pravnem prostoru ni nova. Vse od leta 2014, pa že pred tem, je predmet številnih razprav, najbolj pa se je slovenska politika s to preoblematiko ukvarjala po objavi predloga Zakona o posebni trošarini na brezalkoholne pijače z vsebnostjo sladkorja oziroma sladil. Čeprav predlagani zakon ni bil sprejet, je sladkor nedvomno primeren trošarinski proizvod. Sladkor in sladke pijače so v slovenskem pravnem redu obremenjene z davkom na dodano vrednost, drugih posebnih davčnih obremenitev pa ne poznamo. Stopnja DDV za obdavčitev pijač, ki vsebujejo sladkor, je odvisna od tega ali davčni zavezanec opravi dobavo blaga ali opravi gostinsko storitev. Tako je nakup brezalkoholne pijače (ne glede na vsebnost sladkorja) obremenjen z 9,5 % stopnjo DDV pri nakupu v trgovini; če pa je pijača postrežena v gostinskem lokalu pa je obremenjena s splošno stopnjo oziroma z 22% stopnjo DDV. Prvi del diplomskega dela analizira obdavčitev sladkorja in drugih živil, ki vsebujejo sladkor, v 3. poglavju pa je obravnavana obdavčitev pijač, ki vsebujejo sladkor. Sledi prikaz obdavčitve pijač, ki vsebujejo sladkor v drugih državah članicah EU. Nadalje je obravnavan omenjeni predlog zakona, v zadnjem poglavju pa je predstavljena analiza morebitne uvedbe posebne trošarine na sladke pijače v slovenskem pravnem prostoru. Čeprav predlagani zakon ni bil sprejet, problematika obdavčitve sladkih pijač ostaja, saj se utemeljeno sprašujemo, ali bi se z uvedbo nove trošarine lahko zmanjšala poraba sladkih pijač, kot se skuša to doseči z (višjo) trošarino pri cigaretih.
Ključne besede: obdavčitev, brezalkoholne pijače, ki vsebujejo sladkor, trošarina, predlog zakona, davek na dodano vrednost
Objavljeno v DKUM: 24.09.2018; Ogledov: 1988; Prenosov: 127
Celotno besedilo (584,90 KB)

Opis: V diplomski nalogi se ukvarjam z mehanizmom obrnjene davčne obveznosti tako v Sloveniji, kot v EU in določenih državah članicah. Da lahko razumemo kako se uporabljajo pravila za mehanizem obrnjene davčne obveznosti so v začetku naloge opredeljeni pojmi: predmet obdavčitve, davčni zavezanec, identifikacija za namene davka na dodano vrednost, ter kraj obdavčljivih transakcij. Mehanizem obrnjene davčne obveznosti pomeni prevalitev davčnega bremena iz prodajalca na kupca oz. od izvajalca storitev na naročnika in je vsebovan že v splošnem pravilu o kraju obdavčljivih storitev. Je orodje za boj proti utajam in izmikanju plačila davka na dodano vrednst. Z novelo Zakona o davku na dodano vrednost ZDDV-1B pa se je v naš pravni sistem vnesel mehanizem obrnjene davčne obveznosti tudi za določene rizične dejavnosti z vidika utaje davkov. Novela je implementirala opcijsko ureditev mehanizma obrnjene davčne obveznosti Direktive 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost. Prevalitev obveznosti za rizične dejavnosti pa velja samo med zavezanci za davek na dodano vrednost znotraj posamezne države članice. Ker je direktiva mehanizem obrnjene davčne obveznosti določila opcijsko, se pravila za uporabo in transakcije pri katerih se mehanizem uporabi, med državami članicami razlikujejo. Pravo se nenehno razvija. Komisija je 7. aprila 2016 predstavila akcijski načrt za posodobitev sistema DDV v EU. Cilj tega načrta je preoblikovati sedanji sistem DDV v EU, da bo enostavnejši, bolj odporen na goljufije in prijaznejši za podjetja. Zajema načela za prihodnji enotni evropski sistem DDV, kratkoročne ukrepe za boj proti davčnim goljufijam, načrte za preureditev znižane stopnje DDV, predloge za poenostavitev davčnih predpisov in elektronskega poslovanja, pa tudi napoved svežnja na področju DDV, ki bo vseboval olajšave za mala in srednja podjetja. V središču je predlog, pri katerem se pri čezmejni dobavi blaga uporabi načelo države izvora.
Ključne besede: Davek na dodano vrednost, davčni zavezanec, kraj obdavčitve, identifikacijska številka za namene DDV, mehanizem obrnjene davčne obveznosti.
Objavljeno v DKUM: 09.12.2016; Ogledov: 2407; Prenosov: 233
Celotno besedilo (1,15 MB)