Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Nagnjenost poslovodstva za utajo DDV predstavlja problem, ki se nanaša na naklonjenost ali tendenco poslovodstva podjetij, da izvaja nezakonite prakse za prikrivanje DDV obveznosti. Če poslovodstvo namerno ali nenamerno ne izpolnjuje svojih davčnih obveznosti, lahko pride do utaje DDV. V teoretičnem delu smo podrobno opisali pojem DDV, notranje kontrole ter poslovodenje, pa tudi dejavnike in motive, ki spodbujajo takšno ravnanje. Poslovodstvo ima ključno vlogo pri vzpostavitvi sistema notranjih kontrol, ki zagotavlja pogoje za doseganje konkurenčne prednosti, vključuje mehanizme za preprečevanje in odkrivanje napak ter prevar v poslovnih procesih. Učinkovito delovanje notranjih kontrol je odvisno od pravilne implementacije osnovnih komponent sistema notranjih kontrol v podjetju, kar zagotavlja zanesljivost pri doseganju ciljev podjetja. Sistem je zasnovan tako, da podjetju omogoča dosledno upoštevanje navodil poslovodstva, varovanje premoženja, preprečevanje in odkrivanje napak ter prevar, zagotavljanje točnosti in popolnosti računovodskih evidenc ter pravočasno pripravo zanesljivih računovodskih informacij. Z uporabo sistema podjetje postavlja temelje za integriteto, odgovornost in učinkovitost v svojem poslovanju, kar prispeva k ohranjanju zaupanja v poslovnem okolju. V empiričnem delu smo ob upoštevanju teoretičnih spoznanj raziskav drugih avtorjev ter naše lastne analize oblikovali vprašalnik za intervjuje, nato pa smo izvedli razgovore z glavnimi računovodji srednje velikih podjetij. Analizirali smo odgovore intervjujev in preverili hipoteze. Po pregledu odgovorov intervjuvancev smo ugotovili, da obstaja širok nabor dejavnikov, ki lahko vplivajo na nagnjenost poslovodstva za utajo DDV. Najpogostejši med njimi so osebna korist, finančni pritisk, kompleksnost davčne zakonodaje, demografski dejavniki (kot sta starost in spol) ter kultura podjetja. Poleg tega se kot pomemben dejavnik omenja tudi egoizem posameznikov. Intervjuvanci so poudarili, da poslovodje, ki se znajdejo v finančnih ali osebnih težavah, kot so dolgovi ali osebni problemi, se lahko odločijo za utajo DDV kot način za reševanje teh težav ali zmanjšanje finančnih pritiskov. V podjetjih, kjer prevladuje koruptivna kultura ali neetično ravnanje na vodstvenih položajih, je verjetneje, da se bo poslovodstvo odločilo za utajo DDV. Sklep vsebuje ključne ugotovitve iz teoretičnega in empiričnega dela.
Ključne besede: DDV, davčna utaja, poslovodstvo, sistem notranjih kontrol, pritisk.
Objavljeno v DKUM: 18.07.2024; Ogledov: 150; Prenosov: 52
Celotno besedilo (2,01 MB)

Opis: V zadnjih letih je prišlo do večjega sodelovanja med slovenskimi podjetji in tujino. Zaradi pomanjkanja pisnih virov o razlikah med uvozom in pridobitvijo blaga z davčnega in računovodskega vidika ter zaradi tega ker zakonodaja tretjih držav ni usklajena s pravili EU smo se odločili, da to področje bolje raziščemo. Ker je Slovenija članica EU, nas je zanimalo kakšen je potek trgovanja med državami članicami EU in na drugi strani kako podjetja poslujejo s tretjimi državami, katero dokumentacijo potrebujejo in ali so potrebni dodatni postopki pri uvozu blaga. V diplomskem delu smo predstavili glavne razlike med pridobitvijo blaga iz EU in med uvozom blaga iz tretjih držav. V teorijskem delu smo predstavili davčni in računovodski vidik uvoza blaga iz tretjih držav in pridobitve blaga iz EU, medtem ko smo v empiričnem delu predstavili konkretne poslovne dogodke iz podjetja SMM d.o.o., prikazali smo postopek knjiženja poslovnih dogodkov in razložili kako se evidentira DDV. V diplomski nalogi smo govorili tudi o klavzulah Incoterms, ki so tesno povezane s sistemom DDV, saj se z vključitvijo ene od klavzul Incoterms v kupoprodajno pogodbo stranki jasno dogovorita o tem, kakšne so obveznosti kupca in prodajalca v zvezi z dobavo blaga.
Ključne besede: uvoz, carina, pridobitev blaga, DDV, klavzule Incoterms
Objavljeno v DKUM: 10.11.2023; Ogledov: 449; Prenosov: 45
Celotno besedilo (3,30 MB)

Opis: Vzpostavitev notranjega trga je temeljni razlog za uvedbo instituta tristranskih poslov. Prost pretok blaga, ki je ena izmed svoboščin EU, omogoča zaporedno prodajo blaga od prvega prodajalca do zadnjega kupca, ki jo sklenejo trije davčni zavezanci, vsak iz svoje države. Tristranske posle, ki so podvrsta verižnih poslov, delimo na prave in neprave. Kadar so davčni zavezanci vsak iz svoje države EU, govorimo o pravih tristranskih poslih, za katere je značilna poenostavitev, ki olajšuje pretok blaga znotraj EU in zmanjšuje administrativne obveznosti. Tristranski posli spadajo med najzahtevnejša področja, z vidika davčne obravnave. Posebej problematični so nepravi tristranski posli pri katerih je en člen fizična oseba, ima podjetje, ki je eden izmed členov v verigi, sedež izven EU, ali ko blago potuje iz prve države najprej v drugo in šele nato v tretjo državo. Pri nepravih tristranskih poslih za kombinacije dobav znotraj EU z izvozom in uvozom blaga je potrebna ustrezna davčna analiza, saj ne veljajo poenostavitve, zato se davčne rešitve razlikujejo od primera do primera. V praksi udeleženci v posameznih poslih pogosto zlorabljajo identifikacijske številke za DDV za protipravne namene, kot so različne goljufije in utaje davkov. Pri mednarodnem poslovanju v sistemu DDV je potrebno veliko pozornosti nameniti veljavni zakonodaji v drugi državi bodisi državi članici ali tretji državi. Zapletena določila in definicije v direktivi DDV lahko nacionalnim davčnim organom omogočajo preveč manevrskega prostora pri odločanju in podajanju stališč, ki so za davčnega zavezanca zavezujoča. Torej, če nacionalni organi različno razlagajo iste institute in drugače uporabljajo enake ukrepe lahko to privede do kršitev pravic davčnih zavezancev. Razlike v pristopih lahko privedejo do resnih težav, kot je dvojno obdavčevanje ali pa do obdavčitve sploh ne pride. S tem se ustvarja pravna negotovost in povzročajo nepotrebni materialni stroški za gospodarske subjekte, ki poslujejo po vsej EU. S sistemom DDV in verižnimi posli so tesno povezane trgovinske klavzule Incoterms, saj se z vključitvijo ene od klavzul Incoterms v kupoprodajno pogodbo stranki jasno in nedvoumno dogovorita o tem, kdaj šteje, da je prodajalec izpolnil svojo dolžnost dobave blaga. Med zavezanci ABC transakcij v sistemu DDV večkrat prihaja do sporov, ker mora vsak člen v verigi dokazovati, da je izpolnil vse svoje davčne obveznosti.
Ključne besede: Davek na dodano vrednost, davčna obveznost, verižni posel, tristranski posel, uvoz blaga, izvoz blaga, dobava blaga, pridobitev blaga, ID številka za DDV, mednarodna trgovina, davčne obveznosti, sistem DDV, trgovinske klavzule Incoterms.
Objavljeno v DKUM: 22.02.2019; Ogledov: 3485; Prenosov: 579
Celotno besedilo (5,05 MB)

Opis: Davčne utaje so problem, s katerim se srečujejo prav vse države. Posledica takšnih dejanj je manjši priliv v proračun in posledično manj sredstev države za investicije in tudi storitve, ki smo jih deležni vsi državljani. Davčnih utaj ni mogoče odpraviti, lahko pa se jih z različnimi ukrepi omejuje in odkriva. K zmanjševanju davčnih utaj lahko najbolj pripomore jasna in nedvoumna zakonodaja. Ne samo zakonodaja v okviru posamezne države, ampak tudi zakonodaja, ki ureja določena področja poslovanja na mednarodnem nivoju. Zato želimo predstaviti nekatere ukrepe, ki so pripomogli k zmanjševanju davčnih utaj v Sloveniji in EU. Za primerjavo bomo povzeti podatke, ki prikažejo finančne učinke teh ukrepov v Sloveniji in širše. V Sloveniji opravlja dejavnost pobiranja davkov FURS, ki s svojimi nadzornimi aktivnostmi, katere se začnejo s kontrolo prejetega davčnega obračuna, s vsebinsko kontrolo prejetih dokumentov, inšpekcijskimi nadzori, finančnimi preiskavami in aktivnostmi mobilnih oddelkov, skrbi za učinkovito pobiranje davkov in odkrivanje davčnih utaj. Z zbranimi podatki želimo predstaviti obseg nadzornih aktivnosti FURS-a in finančne učinke le-teh.
Ključne besede: davčna utaja, siva ekonomija, davčne blagajne, nadzor, DDV
Objavljeno v DKUM: 22.10.2018; Ogledov: 1191; Prenosov: 191
Celotno besedilo (866,82 KB)

Opis: V magistrski nalogi proučujemo in analiziramo davčno ureditev dohodkov kmetov iz osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti. V okviru raziskovanega področja sem posebno pozornost namenila tudi obdavčitvi dohodkov iz intenzivnih nasadov jagodičja. V letu 2017 je v veljavo stopilo veliko sprememb, ki obravnavajo navedeno področje. Sprememba Zakona o dohodnini in Zakona o ugotavljanju katastrskega dohodka, kot osnovne pravne podlage je pustila svoj pečat. Kmetom je dana možnost izbire, na kakšen način želijo, da so njihovi prihodki obravnavani z vidika dohodnine. S spremembo zakonodaje, je ta možnost še povečana. Ukinjen je prag 7. 500,00 €, ki je bil določen za obvezno ugotavljanje davčne osnove na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov. Od letošnjega leta dalje, lahko kmetje prosto izbirajo ali želijo obdavčitev dohodkov na podlagi katastrskega dohodka ali na podlagi dejanskih prihodkov in dejanskih ali normiranih odhodkov. Davčna ureditev na Hrvaškem je sicer podobna slovenski, vendar s pomembnimi razlikami. Izpostavila bi predvsem posebne podpore, ki jih v obliki davčnih olajšav država namenja ogroženim področjem. Davčne olajšave se raztezajo od občutnega znižanja davčne osnove, do popolne oprostitve plačila davka na teh področjih. Ureditev davka na dodano vrednost pri kmetijah, je še eno področje, ki ga obravnavam v okviru magistrske naloge. Ker sta obe državi članici EU, je področje davka na dodano vrednost urejeno precej podobno.
Ključne besede: kmetijska dejavnost, davek, katastrski dohodek, dejanski prihodki in odhodki, DDV
Objavljeno v DKUM: 04.08.2017; Ogledov: 998; Prenosov: 138
Celotno besedilo (762,83 KB)