SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
VPLIV PORAZDELITVE DELCEV NA STABILNOST AKD DISPERZIJE
Aleksandra Marentič, 2009, diplomsko delo

Opis: Melamin d.d. Kočevje že vrsto let izdeluje AKD klejiva za klejenje papirja in kartona. AKD klejiva so vodne disperzije voska alkilketen dimera velikosti delcev okoli 1µm. V letošnjem letu smo v Melaminu d.d. Kočevje nabavili aparaturo za določanje porazdelitve velikosti delcev. Aparatura omogoča določitev velikosti delcev tako suhih kot tudi tekočih vzorcev v območju med 0,04 in 2000 µm. Namen diplomske naloge je bil določiti porazdelitev velikosti delcev AKD disperzij rednim industrijskih šaržam kot tudi analizirati laboratorijske vzorce v fazi razvoja novih tipov AKD klejiv. Pri svojem praktičnem delu sem ugotovila, da ima stabilna AKD disperzija delce velikosti pod 1 µm. Večina delcev ima velikost v območju med 0,1 in 0,7 µm. Je pa lahko v disperziji prisoten tudi manjši del večjih delcev velikosti 100 in več µm. Ti delci so posledica nerednega čiščenja proizvodne linije in skladiščnih posod in se odstranijo s filtracijo produkta. Ugotovila sem, da pri določanju velikosti delcev stabilne disperzije ni potrebna posebna priprava vzorca. Vzorca ni potrebno homogenizirati, rezultati so neodvisni od mesta vzorčenja (dno ali vrh posode). Dovolj je tudi, da določitev izvedemo v dveh paralelkah. Pokazalo se je, da je podatek o velikosti delcev pomemben zlasti v primeru okvar na dispergatorju med procesom izdelave disperzije ali napak v tehnološkem procesu. Velikost delcev je prvi pokazatelj, ali bo disperzija dovolj stabilna ves čas zagotovljene stabilnosti, to je vsaj 2 meseca, ali bo morda po določenem času prišlo do ločevanja disperzije, to je koncentriranja AKD voska na površino. Ugotovila sem, da v kolikor ima večina delcev velikost nad 1 µm, obstaja velika verjetnost, da bo prišlo po določenem času skladiščenja do ločevanja disperzije. Največkrat se to opazi šele potem, ko je izdelek že pri kupcu. Z določitvijo porazdelitve velikosti delcev pa je mogoče preprečiti morebitne reklamacije zaradi nestabilnosti disperzije.
Ključne besede: Ključne besede :alkil keten dimer disperzije, porazdelitev velikosti delcev, laserski granulometer, stabilnost disperzije
Objavljeno: 21.01.2010; Ogledov: 2057; Prenosov: 124
.pdf Polno besedilo (10,52 MB)

2.
Magnetizem bakrovih dimerov
Urška Moraus, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem seminarju sem raziskala magnetne lastnosti vzorca z molekulsko formulo Cu_2 〖(C_2 H_3 O_2)〗_4 〖(H_2 O)〗_2. Izmerila sem magnetno susceptibilnost v odvisnosti od temperature pri konstantnem magnetnem polju in magnetizacijo v odvisnosti od magnetnega polja pri konstantni temperaturi. Eksperimentalne rezultate sem primerjala s teoretičnimi napovedmi Bleaney-Bowersovega modela in pojasnila, kako interakcije med sosednjimi bakrovimi ioni vplivajo na magnetne lastnosti materiala.
Ključne besede: bakrov dimer, Bleaney-Bowersov model, magnetni moment, susceptibilnost, magnetizacija, izmenjalna interakcija
Objavljeno: 30.01.2014; Ogledov: 424; Prenosov: 33
.pdf Polno besedilo (1,00 MB)

3.
Capnometry in suspected pulmonary embolism with positive D-dimer on the field
Tadeja Hernja Rumpf, Miljenko Križmarić, Štefek Grmec, 2009, izvirni znanstveni članek

Opis: Introduction: Pulmonary embolism (PE) is one of the greatest diagnostic challenges in prehospital emergency setting. Most patients with suspected PE have a positive D-dimer and undergo diagnostic testing. Excluding PE with additional non-invasive tests would reduce the need for further imaging tests. We aimed to determine the effectiveness of combination of clinical probability and end-tidal carbon dioxide (PetCO2) for evaluation of suspected PE with abnormal concentrations of D-dimer in prehospital emergency setting. Methods: We assessed clinical probability of PE and PetCO2 measurement in 100 consecutive patients with suspected PE and positive D-dimer in the field. PetCO2 > 28 mmHg was considered as the best cut-off point. PE was excluded or confirmed by hospital physicians in the University Clinical Center Maribor by computer tomography (CT), ventilation/ perfusion scan echocardiography and pulmonary angiography. Results: PE was confirmed in 41 patients. PetCO2 had a sensitivity of 92.6% (95% CI, 79 to 98%), a negative predictive value of 94.2 % (95% CI, 83 to 99%), a specificity of 83 % (95% CI, 71 to 91%) and a positive predictive value of 79.2% (95% CI, 65 to 89%). Thirty-five patients (35%) had both a low (PE unlikely) clinical probability and a normal PetCO2 (sensitivity: 100%, 95% CI: 89 to 100%) and twenty-eight patients (28%) had both a high clinical probability (PE likely) and abnormal PetCO2 (specificity: 93.2%, 95% CI: 83 to 98%). Conclusions: The combination of clinical probability and PetCO2 may safely rule out PE in patients with suspected PE and positive D-dimer in the prehospital setting.
Ključne besede: capnometry, pulmonary embolism, D-dimer
Objavljeno: 29.06.2017; Ogledov: 60; Prenosov: 1
.pdf Polno besedilo (397,36 KB)

Iskanje izvedeno v 0.05 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici