| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 19
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Sinteza fecu magnetnih nanodelcev s planetarnim mikromlinom za uporabo v biomedicinskih aplikacijah : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnje
Tinkara Kovačič, 2023, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljena sinteza bimetalnih FeCu magnetnih nanodelcev (MND). Uporabili smo prah železa in bakra ter ju z metodo mehanskega mletja v visokoenergetskem planetarnem mikromlinu mleli različno dolgo časa. Namen diplomske naloge je bil pridobiti in preučiti sintetizirane delce, ki bodo z ustrezno Curiejevo temperaturo (TC) uporabni za zdravljenje na področju magnetne hipertermije. Pri eksperimentalnem delu smo preučevali vpliv treh parametrov, to so masno razmerje med mlevnimi kroglicami in mletim materialom, čas mletja ter vrsta materiala mlevne opreme. Vsem delcem smo s pomočjo termogravimetrične analize (TGA) določili TC in nekatere dodatno okarakterizirali z rentgensko praškovno difrakcijo (RTG). Pri mletju v mlevni opremi iz cirkonijevega dioksida, pod pogoji inertne atmosfere in s kroglicami premera 10 mm, smo najprej spreminjali masno razmerje. Ob tem smo ugotovili, da ima po 10 urnem mletju najnižjo TC zlitina z razmerjem 15:1. S tem razmerjem smo nadaljevali in daljšali čas mletja vse do 35 h. Po 35 h mletja smo s pomočjo modificirane TGA določili TC, ki je znašala 51 °C, kar je najbližje terapevtskemu območju za uporabo v magnetni hipertermiji (41-46 °C). Mletje smo nadaljevali v posodah iz nerjavečega jekla s kroglicami premera 5 mm, tokrat smo mleli v zračni atmosferi. Izvedli smo 10, 15 ter 25 urno sintezo. Vse dobljene TC bimetalne zlitine so bile višje v primerjavi z mletjem v opremi iz cirkonijevega dioksida. Končni rezultat raziskave prikazane v diplomskem delu izpostavlja, da so čas, material mlevne opreme in velikost mlevnih kroglic faktorji z največjim vplivom na lastnosti sintetiziranih FeCu MND.
Ključne besede: FeCu, bimodalna zlitina, magnetni nanodelci, mehansko mletje, Curiejeva temperatura, magnetna hipertermija
Objavljeno v DKUM: 14.09.2023; Ogledov: 392; Prenosov: 23
.pdf Celotno besedilo (1,64 MB)

2.
Sinteza magnetnih nanodelcev s planetarnim mikromlinom : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnje
Nika Bobinski, 2022, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo sintetizirali magnetne nanodelce magnetita z obarjanjem ionov Fe2+ in Fe3+. Magnetit smo skupaj sintetizirali trikrat. Sintetizirane nanodelce v kombinaciji z bakrom smo mleli v različnih masnih razmerjih s planetarnim mikromlinom pri istih pogojih. Vsako mletje je potekalo pri 600 obratih na minuto. Mleli smo trikrat po dva cikla. En cikel mletja je predstavljalo 30 minut mletja in 30 minut premora. Skupaj smo posledično mleli en vzorec 3 ure. Po številnih poskusih z različnimi reprezentativnimi izbori smo pred mletjem točno določen in tudi edini vzorec 1 g bakra in 1 g magnetita druge sinteze prepihali z inertnim plinom argonom, da bi ugotovili, ali na rezultate vpliva inertna atmosfera. Ta vzorec smo naknadno primerjali z isto vsebino in pogoji mletja vzorca, le da je bilo mletje izvedeno pri atmosferi, ki jo je predstavljal zrak. Naknadno smo vsako vzorčno skupino analizirali z ustreznimi metodami. Analize smo opravljali tako z mletimi vzorci in tudi vzorci, ki so bili samo strti v terilnici s pestilom. Opravili smo termogravimetrično analizo (TGA, ang. thermogravimetric analysis), rentgensko praškovno difrakcijo (XRD, ang. X-Ray powder diffraction), uporabili sistem za lasersko merjenje velikosti delcev in zeta potenciala, ki ga imenujemo tudi metoda dinamičnega sipanja svetlobe (DLS, ang. dynamic light scattering) in izmerili Curiejevo temperaturo (Tc, ang. Curie temperature). V diplomskem delu je prikazana analiza, v kateri smo raziskovali, kakšen je bil namen sintetiziranja magnetnih nanodelcev. Delce bi uporabili v človeškem telesu v medicinske namene pri temperaturi 42 °C ali 43 °C, saj pri tej temperaturi delci izgubijo magnetne lastnosti.
Ključne besede: sinteza magnetita, magnetni nanodelci, planetarni mikromlin, Curiejeva temperatura
Objavljeno v DKUM: 19.09.2022; Ogledov: 496; Prenosov: 68
.pdf Celotno besedilo (11,75 MB)

3.
Sinteza funkcionaliziranih magnetnih nanodelcev z visokoenergetskim mlinom za uporabo v biomedicini : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnje
Lana Embreuš, 2022, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo predstavlja sintezo magnetnih nanodelcev z mletjem prahu niklja in bakra v visokoenergetskem planetarnem mlinu. Med eksperimentalnim delom smo spreminjali različne parametre, in sicer čas mletja, sestavo in čas prepihovanja mlevne posodice. Naš namen je bil raziskati, kako ti parametri vplivajo na Curiejevo temperaturo (TC) in doseči takšno, ki bi bila znotraj terapevtskega območja uporabe v magnetni hipertermiji. Sintetizirali smo NiCu nanodelce različnih sestav v inertni atmosferi argona. Začeli smo z mletjem enake sestave različno dolgo in najboljši rezultat dobili s časom mletja 5,5 h. Vsem vzorcem smo z modificirano termično analizo (TGA) izmerili TC, najbolj optimalnega pa okarakterizirali še z rentgensko praškovno difrakcijo (RTG), ki je potrdila, da je nastala zlitina z velikostjo nanodelcev okrog 10 nm. Na začetku smo določili čas prepihovanja z argonom 10 min, vendar smo z mletjem dokazali, da bi bilo za zagotovitev inertne atmosfere dovolj že 5 min prepihovanja. Zanimalo nas je, kako se spreminja TC, če spremenimo sestavo, čas mletja pa ostane konstanten. Rezultati kažejo, da se z večanjem vsebnosti niklja TC viša, dokazali pa smo tudi, da vse sestave z vsebnostjo niklja med 72,5 % in 75 % doprinesejo k TC, ki se nahaja v območju primernem za magnetno hipertermijo.
Ključne besede: magnetni nanodelci, NiCu, mehansko mletje, Curiejeva temperatura, biomedicinske aplikacije, magnetna hipertermija
Objavljeno v DKUM: 12.09.2022; Ogledov: 505; Prenosov: 79
.pdf Celotno besedilo (2,53 MB)

4.
Pridobivanje nanodelcev Mg1+xFe2-2xTixO4 s termičnim razkrojem : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnje
Nika Petelinšek, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo se posvetili sintezi nanodelcev Mg1+xFe2-2xTixO4 z metodo termičnega razkroja prekurzorskih molekul. Omenjeni nanodelci so primerni za uporabo v temperaturno samoregulativni magnetni hipertermiji in s to metodo še niso bili sintetizirani. S spreminjanjem sestave magnezijevega ferita z vgrajenim titanom lahko vplivamo na njegovo Curiejevo temperaturo. Sinteza s termičnim razkrojem ima pred ostalimi uveljavljenimi metodami pridobivanja nanodelcev to prednost, da omogoča kontrolirano sintezo ustrezno majhnih monodisperznih delcev. Cilj tega dela je bil sintetizirati in okarakterizirati nanodelce Mg1+xFe2-2xTixO4, kjer je x = 0,37, saj so nanodelci s to sestavo v prejšnjih študijah izkazovali ustrezne magnetne lastnosti za uporabo v hipertermiji. Pri sintezi z metodo termičnega razkroja smo uporabili kovinske acetilacetonate kot prekurzorje. Sinteze smo izvajali pri temperaturah 280 °C in 320 °C. Presevna elektronska mikroskopija z elementno analizo je pokazala, da smo pridobili nanodelce magnezijevega ferita, majhne velikosti (8-13) nm in z ozko porazdelitvijo. Vendar pa v materialu ni bilo vgrajenega titana. Na podlagi termične analize prekurzorjev smo ugotovili, da je titanov prekurzor pri pogojih sinteze termično stabilen in razpada pri znatno višji temperaturi kot magnezijev in železov prekurzor. Tako se titan pri uporabljenih pogojih sinteze ne more vgraditi v delce.
Ključne besede: nanodelci, magnetna hipertermija, magnezijev titanov ferit, Curiejeva temperatura, termični razkroj
Objavljeno v DKUM: 20.07.2020; Ogledov: 1089; Prenosov: 174
.pdf Celotno besedilo (1,98 MB)

5.
Novi kompoziti nanodelcev Fe2O3 in polimernih nosilnih materialov- razširjanje možnosti biomedicinske uporabe
Tina Rajh, 2018, magistrsko delo

Opis: Namen magistrske naloge je priprava biokompatibilnih nanodelcev Fe2O3 s primerno magnetizacijo in Curiejevo temperaturo (Tc). V prvi fazi smo sintetizirati magnetne Fe2O3 nanodelce s pomočjo soobarjanja in jih nato oblekli še s siliko. Nato smo s pomočjo rentgenske praškovne difrakcije (XRD) ter z metodo Fourierjeve transformirane infrardeče spektroskopije (FTIR) analizirali kemijsko sestavo sintetiziranih nanodelcev ter kasneje z metodo dinamičnega sipanja svetlobe (DLS) in z uporabo transmisijskega elektronskega mikroskopa (TEM) preverili ali so delci oblečeni s siliko ter tako primerni za nadaljne delo. S termogravimetrično metodo (TGA) smo določili Curiejevo temperaturo (Tc) ter opazovali kako se spreminja masa delcev s časom po termičnem razkroju. V naslednji fazi smo pripravljali tanke filme na osnovi alginata z vgrajenimi nanodelci Fe2O3 in modelne zdravilne učinkovine (ZU) lidokaina (LID), pogosto uporabljen lokalni anestetik. Tanke filme smo pripravili na dva različna načina in sicer na:  In situ način: nanodelce smo prelili z raztopino učinkovine v etanolu.  Ločeno vgrajevanje nanodelcev in učinkovine lidokaina v tanke filme. Tanke filme smo pripravili v treh slojih s pomočjo »spin- coating« metode. Nato smo s pomočjo UV-VIS spektrofotometra spremljali sproščanje zdravilne učinkovine (ZU) lidokaina. Sproščanje je potekalo 24 ur v Francovih difuzijskih celicah. Dokazali smo, da je sproščanje zdravilne učinkovine bilo uspešno ter da s koncentracijo vgrajene zdravilne učinkovine v tanke filme lahko vplivamo tudi na sproščanje zdravilne učinkovine. S pomočjo uporabljenih metod smo dokazali, da so pripravljeni delci primerni za nadaljnje preskušanje v smeri biomedicinskih aplikacij, še posebej na področju zdravljenja raka ali kot kontrastna sredstva.
Ključne besede: nanodelci, Fe2O3, soobarjanje, lidokain, alginat, Curiejeva temperatura
Objavljeno v DKUM: 04.03.2019; Ogledov: 1148; Prenosov: 140
.pdf Celotno besedilo (2,23 MB)

6.
Razvoj novih bioaktivnih prevlek z vgrajenimi zdravilnimi učinkovinami na NiCu nanodelcih
Ana Bratuša Štern, 2017, magistrsko delo

Opis: V okviru magistrskega dela smo s pomočjo sol-gel metode sintetizirali superparamagnetne NiCu nanodelce v matrici silike s sestavo Ni67,5Cu32,5. Po sintezi smo nastale oksidne nanodelce homogenizirali in reducirali do nastanka zlitine NiCu v cevni peči v atmosferi Ar/H2 pri temperaturi 850 °C in času 6 h. Glavni namen magistrskega dela je bila združitev dveh terapevtskih pristopov, to sta magnetna hipertermija in farmakoterapevtsko zdravljenje. V ta namen smo po uspešni sintezi v pore sintetiziranih NiCu nanodelcev v matrici silike vgradili dve zdravilni učinkovini (ZU), benzokain in ketoprofen, ki sta oba znani učinkovini za lajšanje bolečine. Prvi spada med lokalne anestetike (LA), medtem ko drugi spada v skupino nesteroidnih protivnetnih zdravilnih učinkovin (NSAID). Učinkovitost sproščanja obeh uspešno vgrajenih ZU smo ovrednotili s pomočjo in vitro testiranja sproščanja in merjenja absorbance z UV/Vis spektrofotometrom. Pomerjene absorbance smo preračunali v koncentracije oziroma delež sproščenih ZU po določenih časovnih intervalih. Sintetizirane NiCu nanodelce smo pred in po vgradnji zdravilnih učinkovin okarakterizirali in analizirali s pomočjo rentgenske praškovne difrakcije (RTG), Fourier transformirane infrardeče spektroskopije (FTIR), transmisijske elektronske mikroskopije (TEM), termogravimetrične analize (TGA) in magnetnih meritev. S pomočjo modificirane termogravimetrične aparature s permanentnim magnetom smo določili Curiejevo temperaturo sintetiziranih NiCu nanodelcev. Z BET meritvami smo izmerili specifično površino oz. volumen por pred in po vgradnji ZU ter po primerjavi rezultatov ponovno potrdili uspešnost vgradnje obeh zdravilnih učinkovin v pore NiCu nanodelcev v matrici silike.
Ključne besede: NiCu nanodelci, sol-gel metoda, Curiejeva temperatura, sproščanje zdravilne učinkovine, magnetna hipertermija
Objavljeno v DKUM: 18.09.2017; Ogledov: 1908; Prenosov: 186
.pdf Celotno besedilo (3,03 MB)

7.
Razvoj NiCu nanodelcev z različnimi funkcionalnimi oblogami
Barbara Kaker, 2017, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo predstavlja sintezo superparamagnetnih nanodelcev sestave Ni67,5Cu32,5, s sol-gel metodo, v različnih funkcionalnih oblogah iz silike. Namen magistrskega dela je bila modifikacija površine oz. prevleke nanodelcev s funkcionalnimi skupinami preko in situ uporabe prekurzorja tetraetil ortosilikata (TEOS) oz. kombinacije tega s prekurzorji (3-aminopropil) trietoksisilan (APTES), feniltrietoksisilan (FTES), viniltrietoksisilan (VTES) in bis-1,2-(trietoksisilil) etan (BTSE). Za nastanek končnih magnetnih nanodelcev smo vzorce homogenizirali v peči Bosio in reducirali nastale okside v cevni peči pri 850 °C in času 6 h v inertni atmosferi Ar/H2. Želeli smo oceniti vpliv uporabe različnih funkcionalnih prekurzorjev na osnovne lastnosti nanodelcev in proučiti razlike v površini oz. funkcionalnosti prevlek. Ni67,5Cu32,5 nanodelce smo okarakterizirali z različnimi analiznimi tehnikami. Kemijsko sestavo nanodelcev smo določili z rentgensko praškovno difrakcijo (RTG) in FTIR spektroskopijo. Potrdili smo odsotnost nemagnetnih oksidov v vzorcih in prisotnost obloge iz silike. S termogravimetrično analizo (TGA) smo določili Curiejeve temperature (Tc) in opazovali termični razkroj nanodelcev. Različno oblečeni nanodelci izkazujejo odstopanja v Tc, ki so z dodatno optimizacijo primerne za namene magnetne hipertermije. S transmisijsko elektronsko mikroskopijo (TEM) smo ugotovili, da so nanodelci sferični in monodisperzni v matrici silike. Nanodelci so veliki med 5 nm in 20 nm. Z magnetnimi meritvami smo določili pričakovano magnetizacijo delcev, ki je odvisna od njihove velikosti ter vrste in debeline uporabljene prevleke. Z BET analizo smo proučevali specifično površino in poroznost, ki se je prav tako spreminjala glede na razlike v funkcionalnih prekurzorjih. Meritve stičnih kotov na vzorcih nanodelcev, pripravljenih v obliki tankega filma, nakazujejo prisotnost funkcionalnih skupin na površini delcev, ki vplivajo na spremembe v hidrofilnosti oz. hidrofobnosti prevleke. Sintetizirani Ni67,5Cu32,5 nanodelci so potencialno uporabni pri terapevtski hipertermiji in razvoju nanozdravil. Ugotovili smo, da lahko s pripravo funkcionalnih oblog do določene mere spreminjamo karakteristike NiCu nanodelcev.
Ključne besede: NiCu nanodelci, sol-gel, Curiejeva temperatura, magnetna hipertermija, silika prekurzor, funkcionalna prevleka
Objavljeno v DKUM: 21.04.2017; Ogledov: 1903; Prenosov: 175
.pdf Celotno besedilo (2,67 MB)

8.
PRIPRAVA BIOKOMPATIBILNIH NANODELCEV ZA UPORABO V MEDICINI
Nina Osenjak, 2015, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je bil sintetizirati superparamagnetne nanodelce sestave Cu32,5Ni67,5 v matrici silike z ozko porazdelitvijo velikosti s pomočjo sol-gel metode. Za dodatno homogenizacijo in redukcijo oksidov smo sintetiziran vzorec znane sestave segrevali v cevni peči pri temperaturi 850 °C in času 12 ur v redukcijski atmosferi Ar/H2. Nanodelci imajo zadovoljivo Curiejevo temperaturo, ki je primerna za uporabo v samoregulativni magnetni hipertermiji. Želeli smo združiti dva terapevtska pristopa, in sicer magnetno hipertermijo in farmakoterapevtsko zdravljenje. Glavni cilj je bil sintetizirane nanodelce napolniti z zdravilnimi učinkovinami (ZU). ZU (paracetamol, bupivakain hidroklorid in pentoksifilin) smo uspešno vgradili v pore nanodelcev v matrici silike. S pomočjo UV/Vis spektrofotometra smo spremljali sproščanje ZU iz superparamagnetnih nanodelcev. Vsak vzorec smo sproščali v vsaj dveh paralelkah po 180 minut. Pomerjene absorbance smo preračunali v koncentracije oziroma deleže sproščenih ZU po določenih časovnih intervalih. Sintetizirane nanodelce sestave Cu32,5Ni67,5 smo okarakterizirali s pomočjo rentgenske praškovne difrakcije (RTG), termogravimetrične analize (TGA/SDTA), Fourier transformirane infrardeče spektroskopije (FTIR), transmisijske elektronske mikroskopije (TEM) in magnetnih meritev. Površino, volumen in velikost por smo določili z BET analizo. Curiejevo temperaturo smo določili s pomočjo termogravimetrične aparature (TGA/SDTA), ki smo jo opremili s permanentnim magnetom. Superparamagnetni nanodelci so uporabni na področju magnetne hipertermije, kot tudi na področju aktivnega farmakoterapevtskega zdravljenja.
Ključne besede: CuNi nanodelci, sol-gel metoda, magnetna hipertermija, sproščanje zdravilne učinkovine, Curiejeva temperatura.
Objavljeno v DKUM: 01.12.2015; Ogledov: 1618; Prenosov: 248
.pdf Celotno besedilo (8,89 MB)

9.
SINTEZA IN KARAKTERIZACIJA Mg-Ti FERITOV DOPIRANIH Z LANTANIDI
Aleš Grdjan, 2015, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo preučevali vpliv deleža dopanta gadolinija oziroma disprozija na strukturne in magnetne lastnosti Mg-Ti ferita ter hkrati primerjali dopirane delce z nedopiranimi. Za sintezo spinelnega ferita smo uporabili metodo koprecipitacije, vzorce pa smo nato še dodatno temperaturno obdelali s postopkom kalciniranja. Nastale produkte smo analizirali z rentgensko praškovno difrakcijo (XRD), termogravimetrijo (TGA), z magnetometrom z vibrirajočim vzorcem (VSM) in jim določili Curiejeve temperature z modificirano termogravimetrično aparaturo. Rezultati kažejo, da nam je v vseh primerih uspelo sintetizirati nanodelce spinelnega magnezijevega ferita, katerega kristaliničnost, ocenjena velikost kristalitov in Curiejeva temperatura se je razlikovala glede na delež železa oziroma dopanta, vrsto dopanta in temperaturo kalciniranja. Najprimernejše Curiejeve temperature za uporabo v magnetni hipertermiji je izkazoval nedopirani magnezijev ferit (x=0,34 in 0,37), ki smo ga kalcinirali pri temperaturi od 800 °C do 900 °C ter pri 1000 °C. Med dopiranimi nanodelci bi lahko za magnetno hipertermijo uporabili le delce Mg1,34Fe1,22Gd0,10Ti0,34O4. Pri primerjavi magnetizacije smo ugotovili, da pri procesu dopiranja ferita x=0,37 z 10% deležem gadolinija, magnetna nasičenost naraste iz 6,34 emu/g na 13,25 emu/g.
Ključne besede: koprecipitacija, magnetni nanodelci, spinelni ferit, dopiranje z lantanidi, Curiejeva temperatura
Objavljeno v DKUM: 04.11.2015; Ogledov: 1872; Prenosov: 252
.pdf Celotno besedilo (6,45 MB)

10.
SINTEZA NANODELCEV ZLITIN (Cr, Cu)Ni S SOL-GEL METODO IN OBLAČENJE DELCEV
Sabina Markuš, 2015, magistrsko delo

Opis: Namen magistrske naloge je sinteza nanodelcev zlitin (Cr, Cu)Ni s sol-gel metodo in oblačenje teh delcev. Sintetizirali smo Cr1-xNix in Cu1-xNix magnetne nanodelce z različnimi množinskimi sestavami: Cr1-xNix (x= 0.95, 0.90, 0.80, 0.75, 0.70, 0.65, 0.60), Cu1-xNix (x= 0.70, 0.675, 0.65). Po staranju in sušenju smo vzorce pod različnimi pogoji toplotno obdelali v peči BOSIO, nato pa še toplotno homogenizirali in reducirali v cevni peči (850 °C, 12 h) v redukcijski atmosferi H2./Ar. Nanodelce Cu1-xNix pri katerih smo za razliko od nanodelcev Cr1-xNix, dosegli primerno Curiejevo temperaturo (TC) smo izluževali iz silike z raztopinami NaOH, različnih množinskih koncentracij. Nato smo izlužene nanodelce Cu1-xNix »oblekli« v primeren surfaktant (oleilamin) in oblečene nanodelce dispergirali v ustreznem topilu. Toplotno obdelanim, homogeniziranim in reduciranim nanodelcem zlitin (Cr, Cu)Ni smo z uporabo modificirane termogravimetrične analize (TGA) določali Curiejevo temperaturo, saj smo zaradi možne aplikacije v medicini (magnetna hipertermija) želeli sintetizirati nanodelce z ustrezno Curiejevo temperaturo. Sintetizirane vzorce smo kvalitativno analizirali tudi s pomočjo rentgenske praškovne difrakcije (XRD), izlužene in dispergirane vzorce pa smo dodatno analizirali še z DLS (dinamično sipanje svetlobe), s pomočjo katerega smo določili zeta potencial in velikost nanodelcev, FTIR in TEM, s pomočjo katerih smo določali prisotnotnost silike.
Ključne besede: sol-gel metoda, magnetni nanodelci, rentgenska praškovna difrakcija, termična obdelava, Curiejeva temperatura
Objavljeno v DKUM: 30.10.2015; Ogledov: 1642; Prenosov: 214
.pdf Celotno besedilo (4,13 MB)

Iskanje izvedeno v 0.2 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici