| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 16
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Pridobivanje nanodelcev Mg1+xFe2-2xTixO4 s termičnim razkrojem
Nika Petelinšek, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo se posvetili sintezi nanodelcev Mg1+xFe2-2xTixO4 z metodo termičnega razkroja prekurzorskih molekul. Omenjeni nanodelci so primerni za uporabo v temperaturno samoregulativni magnetni hipertermiji in s to metodo še niso bili sintetizirani. S spreminjanjem sestave magnezijevega ferita z vgrajenim titanom lahko vplivamo na njegovo Curiejevo temperaturo. Sinteza s termičnim razkrojem ima pred ostalimi uveljavljenimi metodami pridobivanja nanodelcev to prednost, da omogoča kontrolirano sintezo ustrezno majhnih monodisperznih delcev. Cilj tega dela je bil sintetizirati in okarakterizirati nanodelce Mg1+xFe2-2xTixO4, kjer je x = 0,37, saj so nanodelci s to sestavo v prejšnjih študijah izkazovali ustrezne magnetne lastnosti za uporabo v hipertermiji. Pri sintezi z metodo termičnega razkroja smo uporabili kovinske acetilacetonate kot prekurzorje. Sinteze smo izvajali pri temperaturah 280 °C in 320 °C. Presevna elektronska mikroskopija z elementno analizo je pokazala, da smo pridobili nanodelce magnezijevega ferita, majhne velikosti (8-13) nm in z ozko porazdelitvijo. Vendar pa v materialu ni bilo vgrajenega titana. Na podlagi termične analize prekurzorjev smo ugotovili, da je titanov prekurzor pri pogojih sinteze termično stabilen in razpada pri znatno višji temperaturi kot magnezijev in železov prekurzor. Tako se titan pri uporabljenih pogojih sinteze ne more vgraditi v delce.
Ključne besede: nanodelci, magnetna hipertermija, magnezijev titanov ferit, Curiejeva temperatura, termični razkroj
Objavljeno: 20.07.2020; Ogledov: 403; Prenosov: 121
.pdf Celotno besedilo (1,98 MB)

2.
Novi kompoziti nanodelcev Fe2O3 in polimernih nosilnih materialov- razširjanje možnosti biomedicinske uporabe
Tina Rajh, 2018, magistrsko delo

Opis: Namen magistrske naloge je priprava biokompatibilnih nanodelcev Fe2O3 s primerno magnetizacijo in Curiejevo temperaturo (Tc). V prvi fazi smo sintetizirati magnetne Fe2O3 nanodelce s pomočjo soobarjanja in jih nato oblekli še s siliko. Nato smo s pomočjo rentgenske praškovne difrakcije (XRD) ter z metodo Fourierjeve transformirane infrardeče spektroskopije (FTIR) analizirali kemijsko sestavo sintetiziranih nanodelcev ter kasneje z metodo dinamičnega sipanja svetlobe (DLS) in z uporabo transmisijskega elektronskega mikroskopa (TEM) preverili ali so delci oblečeni s siliko ter tako primerni za nadaljne delo. S termogravimetrično metodo (TGA) smo določili Curiejevo temperaturo (Tc) ter opazovali kako se spreminja masa delcev s časom po termičnem razkroju. V naslednji fazi smo pripravljali tanke filme na osnovi alginata z vgrajenimi nanodelci Fe2O3 in modelne zdravilne učinkovine (ZU) lidokaina (LID), pogosto uporabljen lokalni anestetik. Tanke filme smo pripravili na dva različna načina in sicer na:  In situ način: nanodelce smo prelili z raztopino učinkovine v etanolu.  Ločeno vgrajevanje nanodelcev in učinkovine lidokaina v tanke filme. Tanke filme smo pripravili v treh slojih s pomočjo »spin- coating« metode. Nato smo s pomočjo UV-VIS spektrofotometra spremljali sproščanje zdravilne učinkovine (ZU) lidokaina. Sproščanje je potekalo 24 ur v Francovih difuzijskih celicah. Dokazali smo, da je sproščanje zdravilne učinkovine bilo uspešno ter da s koncentracijo vgrajene zdravilne učinkovine v tanke filme lahko vplivamo tudi na sproščanje zdravilne učinkovine. S pomočjo uporabljenih metod smo dokazali, da so pripravljeni delci primerni za nadaljnje preskušanje v smeri biomedicinskih aplikacij, še posebej na področju zdravljenja raka ali kot kontrastna sredstva.
Ključne besede: nanodelci, Fe2O3, soobarjanje, lidokain, alginat, Curiejeva temperatura
Objavljeno: 04.03.2019; Ogledov: 623; Prenosov: 80
.pdf Celotno besedilo (2,23 MB)

3.
Razvoj novih bioaktivnih prevlek z vgrajenimi zdravilnimi učinkovinami na NiCu nanodelcih
Ana Bratuša, 2017, magistrsko delo

Opis: V okviru magistrskega dela smo s pomočjo sol-gel metode sintetizirali superparamagnetne NiCu nanodelce v matrici silike s sestavo Ni67,5Cu32,5. Po sintezi smo nastale oksidne nanodelce homogenizirali in reducirali do nastanka zlitine NiCu v cevni peči v atmosferi Ar/H2 pri temperaturi 850 °C in času 6 h. Glavni namen magistrskega dela je bila združitev dveh terapevtskih pristopov, to sta magnetna hipertermija in farmakoterapevtsko zdravljenje. V ta namen smo po uspešni sintezi v pore sintetiziranih NiCu nanodelcev v matrici silike vgradili dve zdravilni učinkovini (ZU), benzokain in ketoprofen, ki sta oba znani učinkovini za lajšanje bolečine. Prvi spada med lokalne anestetike (LA), medtem ko drugi spada v skupino nesteroidnih protivnetnih zdravilnih učinkovin (NSAID). Učinkovitost sproščanja obeh uspešno vgrajenih ZU smo ovrednotili s pomočjo in vitro testiranja sproščanja in merjenja absorbance z UV/Vis spektrofotometrom. Pomerjene absorbance smo preračunali v koncentracije oziroma delež sproščenih ZU po določenih časovnih intervalih. Sintetizirane NiCu nanodelce smo pred in po vgradnji zdravilnih učinkovin okarakterizirali in analizirali s pomočjo rentgenske praškovne difrakcije (RTG), Fourier transformirane infrardeče spektroskopije (FTIR), transmisijske elektronske mikroskopije (TEM), termogravimetrične analize (TGA) in magnetnih meritev. S pomočjo modificirane termogravimetrične aparature s permanentnim magnetom smo določili Curiejevo temperaturo sintetiziranih NiCu nanodelcev. Z BET meritvami smo izmerili specifično površino oz. volumen por pred in po vgradnji ZU ter po primerjavi rezultatov ponovno potrdili uspešnost vgradnje obeh zdravilnih učinkovin v pore NiCu nanodelcev v matrici silike.
Ključne besede: NiCu nanodelci, sol-gel metoda, Curiejeva temperatura, sproščanje zdravilne učinkovine, magnetna hipertermija
Objavljeno: 18.09.2017; Ogledov: 997; Prenosov: 131
.pdf Celotno besedilo (3,03 MB)

4.
Razvoj NiCu nanodelcev z različnimi funkcionalnimi oblogami
Barbara Kaker, 2017, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo predstavlja sintezo superparamagnetnih nanodelcev sestave Ni67,5Cu32,5, s sol-gel metodo, v različnih funkcionalnih oblogah iz silike. Namen magistrskega dela je bila modifikacija površine oz. prevleke nanodelcev s funkcionalnimi skupinami preko in situ uporabe prekurzorja tetraetil ortosilikata (TEOS) oz. kombinacije tega s prekurzorji (3-aminopropil) trietoksisilan (APTES), feniltrietoksisilan (FTES), viniltrietoksisilan (VTES) in bis-1,2-(trietoksisilil) etan (BTSE). Za nastanek končnih magnetnih nanodelcev smo vzorce homogenizirali v peči Bosio in reducirali nastale okside v cevni peči pri 850 °C in času 6 h v inertni atmosferi Ar/H2. Želeli smo oceniti vpliv uporabe različnih funkcionalnih prekurzorjev na osnovne lastnosti nanodelcev in proučiti razlike v površini oz. funkcionalnosti prevlek. Ni67,5Cu32,5 nanodelce smo okarakterizirali z različnimi analiznimi tehnikami. Kemijsko sestavo nanodelcev smo določili z rentgensko praškovno difrakcijo (RTG) in FTIR spektroskopijo. Potrdili smo odsotnost nemagnetnih oksidov v vzorcih in prisotnost obloge iz silike. S termogravimetrično analizo (TGA) smo določili Curiejeve temperature (Tc) in opazovali termični razkroj nanodelcev. Različno oblečeni nanodelci izkazujejo odstopanja v Tc, ki so z dodatno optimizacijo primerne za namene magnetne hipertermije. S transmisijsko elektronsko mikroskopijo (TEM) smo ugotovili, da so nanodelci sferični in monodisperzni v matrici silike. Nanodelci so veliki med 5 nm in 20 nm. Z magnetnimi meritvami smo določili pričakovano magnetizacijo delcev, ki je odvisna od njihove velikosti ter vrste in debeline uporabljene prevleke. Z BET analizo smo proučevali specifično površino in poroznost, ki se je prav tako spreminjala glede na razlike v funkcionalnih prekurzorjih. Meritve stičnih kotov na vzorcih nanodelcev, pripravljenih v obliki tankega filma, nakazujejo prisotnost funkcionalnih skupin na površini delcev, ki vplivajo na spremembe v hidrofilnosti oz. hidrofobnosti prevleke. Sintetizirani Ni67,5Cu32,5 nanodelci so potencialno uporabni pri terapevtski hipertermiji in razvoju nanozdravil. Ugotovili smo, da lahko s pripravo funkcionalnih oblog do določene mere spreminjamo karakteristike NiCu nanodelcev.
Ključne besede: NiCu nanodelci, sol-gel, Curiejeva temperatura, magnetna hipertermija, silika prekurzor, funkcionalna prevleka
Objavljeno: 21.04.2017; Ogledov: 1277; Prenosov: 144
.pdf Celotno besedilo (2,67 MB)

5.
PRIPRAVA BIOKOMPATIBILNIH NANODELCEV ZA UPORABO V MEDICINI
Nina Osenjak, 2015, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je bil sintetizirati superparamagnetne nanodelce sestave Cu32,5Ni67,5 v matrici silike z ozko porazdelitvijo velikosti s pomočjo sol-gel metode. Za dodatno homogenizacijo in redukcijo oksidov smo sintetiziran vzorec znane sestave segrevali v cevni peči pri temperaturi 850 °C in času 12 ur v redukcijski atmosferi Ar/H2. Nanodelci imajo zadovoljivo Curiejevo temperaturo, ki je primerna za uporabo v samoregulativni magnetni hipertermiji. Želeli smo združiti dva terapevtska pristopa, in sicer magnetno hipertermijo in farmakoterapevtsko zdravljenje. Glavni cilj je bil sintetizirane nanodelce napolniti z zdravilnimi učinkovinami (ZU). ZU (paracetamol, bupivakain hidroklorid in pentoksifilin) smo uspešno vgradili v pore nanodelcev v matrici silike. S pomočjo UV/Vis spektrofotometra smo spremljali sproščanje ZU iz superparamagnetnih nanodelcev. Vsak vzorec smo sproščali v vsaj dveh paralelkah po 180 minut. Pomerjene absorbance smo preračunali v koncentracije oziroma deleže sproščenih ZU po določenih časovnih intervalih. Sintetizirane nanodelce sestave Cu32,5Ni67,5 smo okarakterizirali s pomočjo rentgenske praškovne difrakcije (RTG), termogravimetrične analize (TGA/SDTA), Fourier transformirane infrardeče spektroskopije (FTIR), transmisijske elektronske mikroskopije (TEM) in magnetnih meritev. Površino, volumen in velikost por smo določili z BET analizo. Curiejevo temperaturo smo določili s pomočjo termogravimetrične aparature (TGA/SDTA), ki smo jo opremili s permanentnim magnetom. Superparamagnetni nanodelci so uporabni na področju magnetne hipertermije, kot tudi na področju aktivnega farmakoterapevtskega zdravljenja.
Ključne besede: CuNi nanodelci, sol-gel metoda, magnetna hipertermija, sproščanje zdravilne učinkovine, Curiejeva temperatura.
Objavljeno: 01.12.2015; Ogledov: 1096; Prenosov: 186
.pdf Celotno besedilo (8,89 MB)

6.
SINTEZA IN KARAKTERIZACIJA Mg-Ti FERITOV DOPIRANIH Z LANTANIDI
Aleš Grdjan, 2015, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo preučevali vpliv deleža dopanta gadolinija oziroma disprozija na strukturne in magnetne lastnosti Mg-Ti ferita ter hkrati primerjali dopirane delce z nedopiranimi. Za sintezo spinelnega ferita smo uporabili metodo koprecipitacije, vzorce pa smo nato še dodatno temperaturno obdelali s postopkom kalciniranja. Nastale produkte smo analizirali z rentgensko praškovno difrakcijo (XRD), termogravimetrijo (TGA), z magnetometrom z vibrirajočim vzorcem (VSM) in jim določili Curiejeve temperature z modificirano termogravimetrično aparaturo. Rezultati kažejo, da nam je v vseh primerih uspelo sintetizirati nanodelce spinelnega magnezijevega ferita, katerega kristaliničnost, ocenjena velikost kristalitov in Curiejeva temperatura se je razlikovala glede na delež železa oziroma dopanta, vrsto dopanta in temperaturo kalciniranja. Najprimernejše Curiejeve temperature za uporabo v magnetni hipertermiji je izkazoval nedopirani magnezijev ferit (x=0,34 in 0,37), ki smo ga kalcinirali pri temperaturi od 800 °C do 900 °C ter pri 1000 °C. Med dopiranimi nanodelci bi lahko za magnetno hipertermijo uporabili le delce Mg1,34Fe1,22Gd0,10Ti0,34O4. Pri primerjavi magnetizacije smo ugotovili, da pri procesu dopiranja ferita x=0,37 z 10% deležem gadolinija, magnetna nasičenost naraste iz 6,34 emu/g na 13,25 emu/g.
Ključne besede: koprecipitacija, magnetni nanodelci, spinelni ferit, dopiranje z lantanidi, Curiejeva temperatura
Objavljeno: 04.11.2015; Ogledov: 1288; Prenosov: 203
.pdf Celotno besedilo (6,45 MB)

7.
SINTEZA NANODELCEV ZLITIN (Cr, Cu)Ni S SOL-GEL METODO IN OBLAČENJE DELCEV
Sabina Markuš, 2015, magistrsko delo

Opis: Namen magistrske naloge je sinteza nanodelcev zlitin (Cr, Cu)Ni s sol-gel metodo in oblačenje teh delcev. Sintetizirali smo Cr1-xNix in Cu1-xNix magnetne nanodelce z različnimi množinskimi sestavami: Cr1-xNix (x= 0.95, 0.90, 0.80, 0.75, 0.70, 0.65, 0.60), Cu1-xNix (x= 0.70, 0.675, 0.65). Po staranju in sušenju smo vzorce pod različnimi pogoji toplotno obdelali v peči BOSIO, nato pa še toplotno homogenizirali in reducirali v cevni peči (850 °C, 12 h) v redukcijski atmosferi H2./Ar. Nanodelce Cu1-xNix pri katerih smo za razliko od nanodelcev Cr1-xNix, dosegli primerno Curiejevo temperaturo (TC) smo izluževali iz silike z raztopinami NaOH, različnih množinskih koncentracij. Nato smo izlužene nanodelce Cu1-xNix »oblekli« v primeren surfaktant (oleilamin) in oblečene nanodelce dispergirali v ustreznem topilu. Toplotno obdelanim, homogeniziranim in reduciranim nanodelcem zlitin (Cr, Cu)Ni smo z uporabo modificirane termogravimetrične analize (TGA) določali Curiejevo temperaturo, saj smo zaradi možne aplikacije v medicini (magnetna hipertermija) želeli sintetizirati nanodelce z ustrezno Curiejevo temperaturo. Sintetizirane vzorce smo kvalitativno analizirali tudi s pomočjo rentgenske praškovne difrakcije (XRD), izlužene in dispergirane vzorce pa smo dodatno analizirali še z DLS (dinamično sipanje svetlobe), s pomočjo katerega smo določili zeta potencial in velikost nanodelcev, FTIR in TEM, s pomočjo katerih smo določali prisotnotnost silike.
Ključne besede: sol-gel metoda, magnetni nanodelci, rentgenska praškovna difrakcija, termična obdelava, Curiejeva temperatura
Objavljeno: 30.10.2015; Ogledov: 1123; Prenosov: 160
.pdf Celotno besedilo (4,13 MB)

8.
Magnetni nanodelci na osnovi zlitin NiCu in NiCr za uporabo v samoregulativni magnetni hipertermiji
Janja Stergar, 2014, doktorska disertacija

Opis: V doktorskem delu smo obravnavali sintezo in karakterizacijo nanodelcev zlitin NiCu in NiCr za uporabo v samoregulativni magnetni hipertermiji. V prvem delu smo pripravili zlitine NiCu in NiCr s tremi različnimi sinteznimi postopki: mehansko mletje, sinteza s pomočjo mikroemulzij in sol-gel metoda, pri čemer smo preučevali reakcijske pogoje posamezne sinteze. Sledila je karakterizacija pridobljenih zlitin s pomočjo rentgenske praškovne difrakcije, transmisijske elektronske mikroskopije, magnetnih meritev, meritev Curiejeve temperature in kalorimetričnih meritev. S pomočjo mehanskega mletja smo uspeli sintetizirati zlitine NiCu in NiCr, z različnimi sestavami, v inertni atmosferi dušika. Kot rezultat smo dobili superparamagnetne nanodelce, njihova ocenjena velikost je okrog 14 nm za NiCu in 11 nm za NiCr. Pomerjene vrednosti Curiejevih temperatur rastejo z naraščanjem vsebnosti niklja. Vzorca sestave Ni72Cr28 in Ni72.5Cu27.5 imata Curiejevo temperaturo, ki je v območju od 42 °C do 46 °C, kar ustreza uporabi v magnetni hipertermiji. Pod vplivom zunanjega izmeničnega magnetnega polja se delci zelo dobro odzivajo. Dosežene stacionarne temperature so prav tako v območju uporabe v magnetni hipertermiji. S pomočjo transmisijske elektronske mikroskopije smo ugotovili, da je porazdelitev velikosti delcev široka, da so sintetizirani nanodelci sestavljeni iz večjih agregatov, da so nehomogeni, kar pripisujemo posledicam mehanskega mletja. S pomočjo mikroemulzijske metode smo sintetizirali nanodelce zlitin NiCr in NiCu, ti imajo ožjo porazdelitev velikosti, vendar pa so nehomogeni, saj so oksidacijski potenciali kovin različni in dobimo tako imenovano "core-shell" strukturo. Homogenizacija pri zlitinah NiCr ni bila uspešna, medtem ko smo zlitine NiCu uspeli ustrezno prevleči z 10 nm plastjo silike oziroma smo jih vgradili v matrici NaCl, da smo preprečili aglomeracijo med samo homogenizacijo. Homogenizacija pri zlitinah NiCu je bila uspešna, kar kaže Curiejeva temperatura. Specifična magnetizacija za oblečene delce je veliko manjša kot za neoblečene, kar je posledica diamagnetne prevleke SiO2, vendar pa lahko to prevleko poljubno tanjšamo oziroma odstranimo s pomočjo raztopine NaOH, prav tako lahko odstranimo tudi matrico NaCl. Vzorcem smo določili še specifično absorpcijsko hitrost (SAR), ki narašča z naraščajočim magnetnim poljem. Sol-gel metoda se je izkazala kot najuspešnejša za sintezo zlitin NiCu z različnimi sestavami, saj smo kot rezultat dobili okrogle monodisperzne nanodelce. Pripravili smo homogene zmesi kovinskih oksidov v SiO2 matrici s kalcinacijo prekurzorjev v gelu in naknadno homogenizacijo in redukcijo produkta v cevni peči v inertni atmosferi Ar/H2. Velikost delcev, ocenili smo jo s pomočjo Sherrerjeve formule, magnetnih meritev in s pomočjo transmisijske elektronske mikroskopije, je znašala okrog 16 nm. S pomočjo raztopine NaOH in hidrazina smo SiO2 uspešno izlužili. Curiejeve temperature vzorcev naraščajo z naraščajočo vsebnostjo niklja in so v okviru predvidenih temperatur za uporabo v magnetni hipertermiji. Tudi vrednosti magnetizacije in temperaturni odziv v kalorimetru rasteta z naraščajočo vsebnostjo niklja.
Ključne besede: magnetni nanodelci, Curiejeva temperatura, magnetna hipertermija, mehansko mletje, mikroemulzijska metoda, sol-gel metoda, silika, magnetna tekočina
Objavljeno: 09.05.2014; Ogledov: 2065; Prenosov: 260
.pdf Celotno besedilo (3,53 MB)

9.
SINTEZA Mg 1+x Fe 2-2x Ti x O 4 NANODELCEV S SPREMENLJIVO CURIEJEVO TEMPERATURO
Barbara Petovar, 2013, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bil sinteza Mg1+xFe2-2xTixO4 nanodelcev z različnimi sestavami po dveh različnih postopkih; s sol-gel metodo in mehanokemijsko metodo. Vzorce, sintetizirane po sol-gel postopku, smo naknadno različno termično obdelali. Drugo vrsto vzorcev smo sintetizirali z različno dolgo trajajočim mehanskim mletjem v mlinu. Na koncu smo vse vzorce analizirali na rentgenskem praškovnem difraktometru (XRD) in jim z modificirano termogravimetrično analizo (TGA) določili Curiejeve temperature. Rezultati kažejo, da pri sintezah nismo dobili delcev s popolno Mg1+xFe2-2xTixO4 sestavo. Analize na rentgenskem praškovnem difraktometru so pokazale, da je v vzorcih prisoten hematit. Pri primerjavi difraktogramov večih vzorcev smo ugotovili, da termična obdelava vzorcev z višjimi temperaturami in vmesnim mletjem zmanjšuje vsebnost hematita v vzorcih, saj so sintetizirani delci večji in bolj homogeni, vendar nimajo želene sestave. Za želeno dobro homogeno sestavo glede na vhodne količine reaktantov bi bila tako potrebna še nadaljnja termična obdelava vzorcev. Na koncu smo vzorcem določili še Curiejeve temperature. Ugotovili smo, da imajo sintetizirani vzorci visoke Curiejeve temperature. Vzorci, sintetizirani z mehanokemijsko metodo, imajo nižje Curiejeve temperature kot vzorci, sintetizirani s sol-gel metodo. Za dosego ustrezne Curiejeve temperature magnetnih nanodelcev, torej za uporabo teh v hipertermiji, je potrebna nadaljnja kemijska obdelava vzorcev.
Ključne besede: magnetni nanodelci, sol-gel metoda, mehansko mletje, Curiejeva temperatura, hipertermija
Objavljeno: 05.09.2013; Ogledov: 1614; Prenosov: 208
.pdf Celotno besedilo (1,88 MB)

10.
SOL-GEL SINTEZA Cu-Ni NANODELCEV S TERAPEVTSKO PRIMERNO CURIEJE-VO TEMPERATURO
Nina Osenjak, 2013, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bil sintetizirati CuNi nanodelce z različnimi sestavami (Cu30Ni70, Cu32,5Ni67,5, Cu35Ni65, Cu37,5Ni62,5 in Cu40Ni60) s sol-gel metodo. Sintetizirane vzorce smo po sušenju in staranju izpostavili termični homogenizaciji v cevni peči pri 850 °C, 24 ur v redukcijski atmosferi Ar/H2. Vzorcu, ki je pokazal najboljše lastnosti in primerno Curiejevo temperaturo smo izluževali (spirali) matrico iz silike s pomočjo raztopine NaOH ob prisotnosti različnih reducentov (askorbinska kislina, hidrazin). Z uporabo termogravimetrične analize (TGA) smo določali Curiejevo temperaturo (Tc) CuNi nanodelcev v vzorcih z različnimi sestavami. Želeli smo dobiti delce s primerno Curiejevo temperaturo, kateri bodo uporabni v magnetni hipertermiji. Rentgensko praškovno difrakcijo (XRD) smo uporabili za kvalitativno fazno analizo vzorcev. Z infrardečo spektroskopijo smo določali vsebnost silike v vzorcih pred in po spiranju. Rezultati so pokazali, da se temperatura (Tc) znižuje z manjšanjem vsebnosti Ni v vzorcu. Pri spiranju silike, pa je IR analiza pokazala, da ima vzorec, ki je bil najdlje izpostavljen alkalnemu mediju in hidrazinu, najmanj silike, ki obdaja delce.
Ključne besede: sol-gel metoda, magnetni nanodelci, silika, Curiejeva temperatura, rentgenska praškovna difrakcija.
Objavljeno: 19.07.2013; Ogledov: 2002; Prenosov: 151
.pdf Celotno besedilo (2,08 MB)

Iskanje izvedeno v 0.14 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici