| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 196
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Promocija zdravja na delu v času epidemije virusa sars-cov-2 v podjetju sumida slovenija d.o.o.
Petra Jeras, 2022, magistrsko delo

Opis: Zagotavljanje promocije zdravja na delovnih mestih je ena od pomembnejših nalog, ki jih uvrščamo na področje varnosti in zdravja pri delu. Med epidemijo virusa SARS-COV-2, ki povzroča zelo nalezljivo bolezen covid-19, je bilo veliko organizacij čez noč prisiljenih sprejeti ukrepe, ki jih je dodelil Nacionalni inštitut za javno zdravje, hkrati pa je bilo treba ugotoviti, kako svoje zaposlene obvarovati pred množičnim širjenjem nalezljive bolezni covid-19 znotraj organizacije. Namen raziskovalnega dela je bilo ugotoviti, ali v podjetju Sumida Slovenija, d. o. o., dovolj promovirajo skrb za zdravje zaposlenih, ter preveriti varnost zdravja na delu med epidemijo covida-19 in možnost okužbe na delu. Ker je v podjetju Sumida Slovenija zaposlenih veliko ljudi, je bilo treba med epidemijo covida-19 skrbno načrtovati in izvajati promocijo zdravja na delu. V nadaljevanju smo predstavili teoretično podlago promocije zdravja, varnostne ukrepe za čim manjše širjenje bolezni covid-19 ter prisotnost stresa na delovnem mestu kot posledice epidemije virusa SARS-COV-2. Raziskavo smo opravili s pomočjo študije primera, za katero smo uporabili metodo analize. Ta je temeljila na pridobljenih statističnih podatkih, ki smo jih dobili s pomočjo anketiranja zaposlenih v podjetju Sumida Slovenija, v nadaljevanju pa so sledile interpretacija analize in ugotovitve. Raziskava je pokazala, da je mnenje o zaščiti zaposlenih v boju proti epidemiji covida-19 v podjetju Sumida Slovenija v povprečju dobro in da je podjetje izvajalo vse ukrepe, da bi preprečili prenos okužb. Med epidemijo covida-19 so zaposleni od delodajalca pridobili navodila za skrb za higieno na delovnih mestih, ki so jih morali striktno upoštevati. Na podlagi naše raziskave ugotavljamo, da se zaposleni v povprečju niti ne strinjajo niti strinjajo s tem, da so ukrepi smiselni, zavedajo pa se njihovega pomena. V nadaljevanju podjetju predlagam teambuilding, saj bi tako izboljšali že obstoječi program promocije zdravja.
Ključne besede: covid-19, promocija zdravja, stres
Objavljeno v DKUM: 01.02.2023; Ogledov: 38; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (3,23 MB)

2.
3.
Osamljenost in socialna izoliranost pri starejših osebah v času pandemije covid-19
Katja Knuplež, 2022, diplomsko delo

Opis: Uvod: V času trajanja pandemije COVID-19 je bil svet prisiljen v omejevanja stikov za zaščito ranljivih skupin, v katero spadajo tudi starejše osebe. Zaradi omejevanja stikov in socialnega distanciranja z namenom zaščite ranljivih in krhkih starejših oseb so nastale številne posledice, kot so depresija, osamljenost, motnje razpoloženja, čustvene motnje, razdražljivost. Namen zaključnega dela je ugotoviti vpliv osamljenosti in socialne izoliranosti v času pandemije COVID-19 na duševno dobro počutje starejših oseb. Metode: Izvedli smo pregled znanstvene literature v angleškem in slovenskem jeziku. Pri pregledu, analizi in sintezi člankov smo uporabili naslednje podatkovne baze: CINAHL, PubMed, Sage in Web of Science. Za izbiro in prikaz člankov iz podatkovnih baz je bil uporabljen diagram poteka iskanja virov po priporočilih PRISMA. S tematsko analizo smo zbrane podatke ustrezno analizirali in sintetizirali. Rezultati: Od skupnega seštevka 1102 zadetkov smo vključili 13 zadetkov. Skozi analizo in sintezo smo dobili štiri podkategorije, in sicer Biološki, Psihološki in Socialni vidik ter Spopadanje s pandemijo. Na podlagi podkategorij smo oblikovali eno glavno kategorijo, in sicer Duševno dobro počutje starejše osebe v času pandemije COVID-19. Razprava in sklep: Negativen vpliv osamljenosti in socialne izoliranosti je terjal negativne posledice na duševnem počutju starejših oseb. Nastale so številne posledice na duševnem počutju starejših oseb, ki so negativno vplivale na sam potek njihovega življenja.
Ključne besede: osamljenost, socialna izoliranost, starejše osebe, Covid-19, pregled
Objavljeno v DKUM: 25.01.2023; Ogledov: 77; Prenosov: 37
.pdf Celotno besedilo (1,75 MB)

4.
Vpliv epidemije COVID-19 na spletne nakupovalne navade : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa
Sandra Vrečko Kotnik, 2022, diplomsko delo

Opis: Leto 2020 je prineslo spremembe, ki jih nismo pričakovali. Še posebej za trgovine. Doživele so prelomnico. Nastopila je namreč pandemija COVID-19. Pojav pandemije je za sabo prinesel uvajanje ukrepov, ki naj bi pripomogli k manjši možnosti za okužbe. Ljudje so začeli z delom od doma, zaradi strahu niso zapuščali domov. Zaradi hitrega širjenja pa so se morale začasno zapreti tudi vse ne nujne dejavnosti. Med drugimi je tudi za trgovce to posledično pomenilo zapiranje fizičnih trgovin. To je povzročilo spremembo potrošnikove vsakodnevne nakupovalne rutine. Če so želeli kupovati kaj več od nujnih stvari, so morali začeti nakupovati na spletu, tudi če tega še prej niso storili. Pričakovano bi se naj zaradi strahu pred okužbami in zapiranji spletni nakupi toliko bolj povečali.
Ključne besede: spletno nakupovanje, COVID-19, potrošniške navade
Objavljeno v DKUM: 11.01.2023; Ogledov: 65; Prenosov: 14
.pdf Celotno besedilo (1,25 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
Šolanje na daljavo v času pandemije COVID-19 z vidika staršev : magistrsko delo
Tina Kolarič, 2022, magistrsko delo

Opis: Pandemija COVID-19 je družine privedla do spremenjenih okoliščin in do nekaterih izzivov, kot so izguba službe zaradi nastalih razmer, povečana socialna izključenost, socialna negotovost, pomanjkanje prostega časa, usklajevanje službe od doma in šolanja na daljavo, težav pri šolskem delu otrok na daljavo ... Vse to je vplivalo tudi na duševno zdravje staršev. Namen magistrskega dela je bil preučiti vidik staršev glede šolanja otrok v času pandemije COVID-19. Zanimalo nas je, kako so bili tehnično opremljeni starši, koliko so bili vpeti v šolsko delo otroka, kako kompetentni so bili pri uporabi tehnologije, koliko so komunicirali z učitelji, kateri so bili pozitivni in kateri negativni dejavniki za družino v času šolanja na daljavo ter katere morebitne posledice so se pojavile znotraj družine. Preučili smo, ali obstajajo razlike glede na starostno obdobje otrok, število otrok, status zaposlitve staršev, partnerski status in pomoč pri gospodinjskih opravilih. V empirični raziskavi je sodelovalo 669 staršev otrok prvega in drugega vzgojno- izobraževalnega obdobja iz Slovenije. Rezultati analize so pokazali, da je večina staršev po lastnih navedbah v času epidemije shajala s šolanjem na daljavo, vendar so otroci pri delu potrebovali več pomoči kot pred časom šolanja na daljavo. Staršem je največ stresa povzročalo usklajevanje družinskih in službenih obveznosti. Po njihovem mnenju je bilo najbolj pozitivno v času pandemije izvajanje skupnih dejavnosti znotraj družine.
Ključne besede: starši, družina, šolanje na daljavo, pozitivne in negativne spremembe, pandemija COVID-19
Objavljeno v DKUM: 06.01.2023; Ogledov: 130; Prenosov: 25
.pdf Celotno besedilo (1,86 MB)

6.
Uspešnost in učinkovitost poslovanja avtohiše X v času pandemije COVID-19
Anže Šoštarič, 2022, diplomsko delo

Opis: Epidemija COVID-19 je vse gospodarstvo postavila na veliko preizkušnjo. Podjetja so se morala nastali situaciji hitro prilagoditi in z ustreznimi rešitvami zmanjšati vplive epidemije. V diplomski nalogi je v ta namen analizirano poslovanje podjetja X v avtomobilski industriji v obdobju treh let od nastanka epidemije. Veliko vlogo pri blaženju posledic epidemije so imeli t. i. vladni PKP-ukrepi, ki so podrobneje predstavljeni v nalogi. Podjetje se je na nastalo situacijo odzvalo pozitivno in v veliki meri ublažilo strmi padec poslovne uspešnosti glede na poslovanje podjetja pred nastopom pandemije koronavirusa.
Ključne besede: poslovna učinkovitost, poslovna uspešnost, pandemija COVID-19, PKP ukrepi, avtomobilska industrija
Objavljeno v DKUM: 05.01.2023; Ogledov: 60; Prenosov: 20
.pdf Celotno besedilo (3,08 MB)

7.
Možnosti uporabe brezpilotnih letalnikov za dostavo hrane : magistrsko delo
Benjamin Založnik, 2022, magistrsko delo

Opis: V zadnjem času opažamo spremembe pri prehranjevalnih navadah potrošnikov. Pametne rešitve in digitalizacija omogočajo naročanje hrane na izbran naslov. Čeprav storitev dostave hrane obstaja že dolgo, je šele v zadnjemu času doživela razcvet globalnih razsežnosti. Ena izmed potencialnih možnosti za dostavo hrane je tudi uporaba brezpilotnih letalnikov za dostavo hrane. Z namenom raziskati možnosti brezpilotne dostave hrane smo opravili pregled literature in zakonodaje na področju brezpilotnega letalstva ter izvedli poskusni let na področju vzhodne Slovenije. Raziskane so bile tehnične zmožnosti posebej zasnovanega brezpilotnega letalnika za dostavo hrane. Ugotovljeno je bilo, da uporaba brezpilotnih letalnikov prinaša veliko prednosti v industrijo dostave, kot sta večja varnost v prometu in nižja poraba energije. Ne glede na način dostave pa moramo potrošniku predstaviti varno in kvalitetno hrano.
Ključne besede: brezpilotni letalnik, dostava hrane, UAV, COVID-19, varnost hrane
Objavljeno v DKUM: 04.01.2023; Ogledov: 84; Prenosov: 20
.pdf Celotno besedilo (2,80 MB)

8.
Spanje in splošno počutje študentov v času epidemije COVID-19 v povezavi z uporabo zaslonskih naprav in Zoom izčrpanostjo : magistrsko delo
Vita Vuk, 2022, magistrsko delo

Opis: V obdobju epidemije COVID-19 je veliko ljudi poročalo o težavah, povezanih s spanjem, prišlo pa je tudi do porasta uporabe zaslonskih naprav. Namen magistrskega dela je bil raziskati spanje in splošno počutje slovenskih študentov v povezavi z uporabo zaslonskih naprav in z Zoom izčrpanostjo v obdobju druge uradno razglašene epidemije COVID-19 v Sloveniji. V končni vzorec je zajetih 719 študentov (80,7 % žensk, 19,1 % moških, 0,3 % neopredeljenih, povprečna starost 22,2 let, razpon od 18 do 29 let), ki so na daljavo izpolnjevali baterijo vprašalnikov, ki jo sestavljajo Pittsburški vprašalnik kakovosti spanja (PSQI), Lestvica depresivnosti, anksioznosti in stresa (DASS-21) in Lestvica Zoom izčrpanosti in utrujenosti (ZEF), vključena pa so tudi vprašanja, vezana na zdravje in na druge parametre spanja. Ključne ugotovitve so, da se uporaba zaslonskih naprav čez dan in pred spanjem pomembno povezuje s parametri spanja, med katerimi so kakovost spanja, čas odhoda v posteljo, latenca uspavanja in dnevna neučinkovitost, povezuje pa se tudi z občutki anksioznosti, depresivnosti in stresa ter z Zoom izčrpanostjo. Ker so študenti nasploh ranljiva skupina za težave s spanjem in ker ostaja uporaba zaslonskih naprav pomemben del vsakdana tudi ob izzvenevanju epidemije, smo v magistrskem delu izpostavili pomembnost ozaveščanja študentov o zdravem spanju in o ustrezni uporabi zaslonskih naprav ter predstavili nekaj idej za nadaljnje raziskovanje.
Ključne besede: spanje, splošno počutje, uporaba zaslonskih naprav, Zoom izčrpanost, epidemija COVID-19
Objavljeno v DKUM: 22.12.2022; Ogledov: 212; Prenosov: 23
.pdf Celotno besedilo (816,92 KB)

9.
Vpliv pandemije COVID-19 na duševno zdravje študentov
Maša Soršak, 2022, diplomsko delo

Opis: Uvod: Koronavirusna okužba COVID-19 je nalezljiva bolezen, ki je privedla svet v središče globalne pandemije. Za seboj pušča velike posledice na duševnem zdravju splošne populacije, predvsem pa je prizadela mlade odrasle v času izobraževanja ter odraščanja. Namen diplomskega dela je bil ugotoviti vpliv pandemije COVID-19 na duševno zdravje študentov. Metode: V zaključnem delu smo izvedli sistematični pregled, analizo in sintezo literature s področja vpliva pandemije COVID-19 na duševno zdravje študentov. Gradivo smo poiskali v podatkovnih bazah PubMed, CINAHL in Web of Science ter potek iskanja prikazali v diagramu PRISMA. Pregledali in analizirali smo strokovno in znanstveno literaturo ter določili nivoje dokazov izbranim člankom. Rezultati: V končno analizo smo vključili 19 člankov. Na podlagi izbranih virov smo ugotovili, da je pandemija COVID-19 močno posegla v življenje študentov, kar se kaže na njihovem psihičnem počutju. Zaradi številnih ukrepov, kot so socialna izolacija, prepovedana druženja, izobraževanje na daljavo in nezmožnost študentskega dela, so se pri študentih pojavili povišana anksioznost, depresija, napadi panike, motnje spanja, samomorilne misli, stres. Razprava in zaključek: Zaradi težav, ki jih je povzročila pandemija, lahko trdimo, da se je duševno zdravje študentov poslabšalo, zaradi česar bi bilo treba vzpostaviti boljšo socialno podporo ter razviti ustrezno javnozdravstveno intervencijo za obravnavanje čustvenih, psiholoških in socialnih potreb mladostnikov.
Ključne besede: Mentalno zdravje, COVID-19, študenti, posledice
Objavljeno v DKUM: 19.12.2022; Ogledov: 130; Prenosov: 35
.pdf Celotno besedilo (792,35 KB)

10.
Etične dileme in motivacija zaposlenih v zdravstveni negi v času COVID-19
Ana Gobec, 2022, magistrsko delo

Opis: Uvod: Zaposleni v zdravstveni negi so se med izbruhom COVID-19 soočali z neprijetnimi in zapletenimi etičnimi izzivi, moralnimi konflikti, visoko stopnjo umrljivosti pacientov in dolgim delovnim časom. Namen zaključnega dela je bil raziskati etične dileme in motivacijo zaposlenih v zdravstveni negi v času COVID-19. Metode: V raziskavi je bila uporabljena kvantitativna metodologija raziskovanja – kot raziskovalni instrument je bil uporabljen anketni vprašalnik. Pri tem je sodelovalo 307 zaposlenih v zdravstveni negi, ki so delali neposredno s COVID-19 pacienti. Podatki so bili analizirani z inferenčno in deskriptivno statistiko. Rezultati: Na motivacijo zaposlenih vplivajo podpora družine, finančne nagrade za vložena prizadevanja, finančno nadomestilo med pandemijo in dostopnost zdravila in cepiva za COVID-19. Občutki zaposlenih v zdravstveni negi razkrivajo, da zaposleni cenijo finančno nadomestilo med pandemijo. Čutijo tudi, da morajo delati, ker je to njihova naloga in ker morajo izpolnjevati svoje etične obveznosti. Hkrati cenijo, da jim delodajalec za njihovo delo daje posebne nagrade. Statistična povezava med stresnimi dejavniki in spolom ni bila ugotovljena. Razprava in sklep: Zaposlene v zdravstveni negi je treba med pandemijo okrepiti. Vprašanja, kot so strah pred prenosom, stres, tesnoba in ohranjanje duševnega zdravja, je treba obravnavati previdno. Z rešitvami na ta vprašanja bi se lahko povečala kakovost zdravstvene nege kot posledica psihosocialne krepitve zaposlenih v zdravstveni negi.
Ključne besede: etične dileme, delovna motivacija, COVID-19, medicinska sestra
Objavljeno v DKUM: 19.12.2022; Ogledov: 119; Prenosov: 32
.pdf Celotno besedilo (1,45 MB)

Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici