Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: This article aims to analyse significant differences in four constructs: occupational stress, job satisfaction, work engagement, and work productivity among employees before and after the COVID-19 pandemic. The purpose of the paper is to develop a multidimensional model with these four constructs and analyse the differences in the strength of their effects on the model across two intersectional times: before the COVID-19 pandemic and during the COVID-19 pandemic. The research was implemented on a sample of 885 employees in Slovenian organisations. During COVID-19, Slovenia had one of the strictest lockdowns. Based on the research, we can confirm significant differences in the four analysed constructs among employees before COVID-19 and during COVID-19. Based on the results, we can confirm that occupational stress had a more negative effect on job satisfaction and work engagement during COVID-19 than before prior to it. Our research and conclusions highlight the measures with which organisations can reduce the problem of occupational stress and with which organisations can increase job satisfaction, work engagement and work productivity among employees during COVID-19. Based on this, organisations may be able to build a more supportive work environment during, and after, COVID-19.
Ključne besede: organisational sustainability, work engagement, work environment, COVID-19, stress, satisfaction, productivity, wellbeing
Objavljeno v DKUM: 06.12.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 1
Celotno besedilo (2,77 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Magistrsko delo obravnava problematiko zadovoljstva zaposlenih na delovnem mestu v podjetju 3fs Nordic SI d.o.o. (v nadaljevanju 3fs). Namen dela je preučiti stopnjo zadovoljstva zaposlenih v obdobju petih let, od leta 2018 do 2022, ter identificirati glavne dejavnike, ki vplivajo na zadovoljstvo in posledično na uspešnost podjetja. V teoretičnem delu se osredotočamo na obravnavanje različnih pojmov, ki se nanašajo na tematiko, kot je (ne)zadovoljstvo na delovnem mestu, obravnavali smo tudi elemente in dejavnike zadovoljstva. Nekaj besed smo namenili tudi delu od doma in pandemiji Covid-19. Področje praktične raziskave zajema analizo ankete s 47 vprašanji, ki je razdeljena na več sklopov, ki so povezani z zadovoljstvom na delovnem mestu. To so pomen dela, delovni pogoji, odnosi med sodelavci, možnosti za izobraževanje in napredovanje ter splošno počutje zaposlenih. Želja podjetja je bila prejeti grafični prikaz obširne ankete in deskriptivni opis določenih vprašanj, kar smo tudi opravili. V raziskavi so bile uporabljene različne metode, ki vključujejo pregled domače in tuje literature ter izvedbo anketiranja med zaposlenimi v podjetju. Pridobljeni podatki so bili obdelani s pomočjo pivotnih tabel in prikazani s pomočjo grafičnih prikazov, ki omogočajo vizualizacijo rezultatov in identifikacijo trendov v zadovoljstvu zaposlenih. Preko raziskave ugotavljamo, da pandemija ni imela negativnega vpliva na zadovoljstvo, temveč v določenih situacijah prav obratnega. Za vzdrževanje zadovoljstva zaposlenih smo podjetju predlagali, naj nadaljujejo z dobrim delom kot doslej.
Ključne besede: zadovoljstvo zaposlenih, zadrževanje kadrov, delovno okolje, motivacija, pandemija COVID-19
Objavljeno v DKUM: 15.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 16
Celotno besedilo (4,16 MB)

Opis: We propose and study an epidemiological model on a social network that takes into account heterogeneity of the population and different vaccination strategies. In particular, we study how the COVID-19 epidemics evolves and how it is contained by different vaccination scenarios by taking into account data showing that older people, as well as individuals with comorbidities and poor metabolic health, and people coming from economically depressed areas with lower quality of life in general, are more likely to develop severe COVID-19 symptoms, and quicker loss of immunity and are therefore more prone to reinfection. Our results reveal that the structure and the spatial arrangement of subpopulations are important epidemiological determinants. In a healthier society the disease spreads more rapidly but the consequences are less disastrous as in a society with more prevalent chronic comorbidities. If individuals with poor health are segregated within one community, the epidemic outcome is less favorable. Moreover, we show that, contrary to currently widely adopted vaccination policies, prioritizing elderly and other higher-risk groups is beneficial only if the supply of vaccine is high. If, however, the vaccination availability is limited, and if the demographic distribution across the social network is homogeneous, better epidemic outcomes are achieved if healthy people are vaccinated first. Only when higher-risk groups are segregated, like in elderly homes, their prioritization will lead to lower COVID-19 related deaths. Accordingly, young and healthy individuals should view vaccine uptake as not only protecting them, but perhaps even more so protecting the more vulnerable socio-demographic groups.
Ključne besede: epidemic model, COVID-19, vaccination strategy, vaccination strategy, population heterogeneity, socio-demographic structure, metabolic disease, social network
Objavljeno v DKUM: 14.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 4
Celotno besedilo (7,09 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Oklevanje pred cepljenjem je že pred pandemijo covida-19 veljalo za eno izmed osrednjih groženj javnemu zdravju, pandemija covida-19 pa je problem oklevanja pred cepljenjem samo še bolj osvetlila. Politična prepričanja posameznikov, institucionalno zaupanje in prepričanja v teorije zarote je že obstoječa literatura opredelila kot ene izmed močnejših napovednikov cepljenja, a so bili ti praviloma obravnavani kot neposredni napovedniki stališč do cepljenja oziroma namere cepljenja, in manj v sklopu kompleksnejših modelov mediacije. Ob tem je večina raziskav pri stališčih do cepljenja slednje proučila na ravni posameznika, manjkajo pa raziskave, ki vključujejo tudi vlogo strukturnih, makro značilnosti družb. Primanjkuje tudi raziskav, ki namero cepljenja proučujejo v sklopu analiz, usmerjenih k posameznikom, ki omogočajo identifikacijo njihovih lastnosti. Obenem je večina študij s področja stališč do cepljenja proti covidu-19 in namere cepljenja opravljena v tujih državah. V Sloveniji gre za pretežno neraziskano področje. To je še posebej problematično, ker gre za državo, ki je tako pred kot tudi po pandemiji spadala med tiste, kjer prebivalci izkazujejo večje oklevanje pred cepljenjem. V doktorski disertaciji smo tako proučili vlogo strukturnih značilnosti pri dejavnikih namere cepljenja proti covidu-19, analizirali lastnosti posameznikov glede na njihovo namero cepljenja ter proučili možne mehanizme odnosa med političnimi prepričanji posameznika in njegovo namero glede cepljenja. Analizirali smo mednarodno anketno podatkovno bazo evropskih držav European Social Survey 10. V prvi študiji smo preverjali strukturne dejavnike v sklopu med-nivojskih interakcij in ugotovili, da ima zaupanje v politične institucije močnejši pozitiven učinek na namero cepljenja proti covidu-19 v državah z višjim BDP na prebivalca in državah, kjer je nižja zaznana korupcija. Ugotovili smo tudi, da bolj individualistično vrednotno usmerjene družbe okrepijo pozitiven učinek zadovoljstva z zdravstvenim sistemom na namero cepljenja. Ob tem se je izkazalo, da nižji BDP na prebivalca, višja zaznana korupcija in bolj kolektivistična usmerjenost družbe okrepijo negativen učinek prepričanj v teorije zarote na namero cepljenja. V drugi študiji smo proučili lastnosti Slovencev in Slovenk glede na njihovo namero cepljenja proti covidu-19. Uvrstili smo jih v latentne profile, ki smo jih analizirali glede na njihovo zaupanje znanosti, zadovoljstvo z delom vlade v času pandemije in prepričanjih v teorije zarote. Izkazalo se je, da so se bili najbolj pripravljeni cepiti posamezniki, uvrščeni v profil, ki je bil najbolj zadovoljen z delom vlade, je v največji meri zaupal znanosti in najmanj izražal zarotniška prepričanja. V tretji študiji smo preverjali razlike v nameri cepljenja glede na politično usmeritev (levo-desno), populistična stališča (dimenziji stališča o ljudski suverenosti in protimigrantska stališča) in politični ekstremizem prek zaupanja političnim institucijam, znanosti in prepričanj v teorije zarote. Ugotovili smo, da so v času pandemije desno politično usmerjeni posamezniki v večji meri zaupali znanosti in v manjši meri izražali prepričanja v teorije zarote, kar je prispevalo k njihovi večji pripravljenosti za cepljenje proti covidu-19, v primerjavi z bolj levo usmerjenimi posamezniki. Ugotovili smo tudi, da podpiranje ideje o ljudski suverenosti pozitivno učinkuje na zaupanje znanosti, to pa na namero za cepljenje; po drugi strani pa pozitivno učinkuje na prepričanja v teorije zarote, kar negativno učinkuje na cepljenje. Pri izražanju protimigrantskih stališč smo ugotovili, da negativno učinkujejo na zaupanje znanosti in pozitivno na prepričanja v teorije zarote, kar pa negativno učinkuje na namero cepljenja. Nenazadnje smo ugotovili, da se politična ekstrema ne razlikujeta v zaupanju političnim institucijam, zaupanju znanosti, prepričanjih v teorije zarote in nameri cepljenja proti covidu-19.
Ključne besede: covid-19, cepljenje, prepričanja v teorije zarote, politična prepričanja, institucionalno zaupanje, med nivojske interakcije, analiza latentnih profilov, modeliranje strukturnih enačb, Slovenija
Objavljeno v DKUM: 22.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 15
Celotno besedilo (3,15 MB)

Opis: Diplomsko delo obravnava vlogo države in njene funkcije pa tudi, kako se javnofinančni izdatki razvrščajo in kategorizirajo po mednarodnih standardih. Za razumevanje in analizo javnofinančnih izdatkov smo preučevali klasifikaciji COFOG in ESA. Ugotovili smo, da sta omenjeni klasifikaciji zelo pomembni za razumevanje in primerjavo prioritet držav v zvezi z javnofinančnimi izdatki. Analizirali smo gospodarske krize, ki so se v Evropi zgodile med letoma 2008 in 2023, in sicer največje med njimi, veliko recesijo, dolžniško krizo evroobmočja, pandemijo covida-19 in rusko-ukrajinsko krizo. Ob tem smo proučili izdatke držav EU v teh obdobjih. Ekonomske krize se pogosto pojavljajo, vendar večina ne razume, zakaj se zgodijo in kako vplivajo na življenja ljudi. Diplomsko delo poskuša povzeti krize med letoma 2008 in 2023, s posebnim poudarkom na državnih javnofinančnih izdatkih tega obdobja. V diplomskem delu smo opredelili, katere funkcije držav, po COFOG in ESA klasifikacijah, se v času kriz najbolj spremenijo ter v katere funkcije posamezne države največ vlagajo svoja sredstva. Tako predvidevamo, da so se v času kovid krize javnofinančni izdatki povečali za zdravstvo. Vendar pa bi bilo smiselno vprašati, koliko so države vlagale v zdravstvo pred pandemijo in koliko je pandemija dejansko vplivala na povečanje teh izdatkov. V diplomskem delu smo analizirali tudi makroekonomske agregate, kot so gospodarska rast, stopnja brezposelnosti in stopnjo inflacije.
Ključne besede: velika recesija, dolžniška kriza evroobmočja, pandemija covid, ruska-ukrajinska kriza, Evropska unija, javnofinančni izdatki
Objavljeno v DKUM: 16.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 15
Celotno besedilo (835,95 KB)