| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
KONVENCIONALNA EKSTRAKCIJA PROTOPINA IZ VOTLEGA PETELINČKA (CORYDALIS CAVA)
Matjaž Valenko, 2015, diplomsko delo

Opis: Rastlinski svet je neznansko velika shramba različnih snovi, ki imajo zdravilne učinke. Ljudje so za lajšanje bolečin in raznih drugih bolezenskih težav že od nekdaj uporabljali rastline oziroma celotni rastlinski svet. Zato ni presenetljivo, da je še danes približno polovica vseh zdravil, ki jih uporabljamo, rastlinskega izvora. V diplomskem delu smo želeli ugotoviti optimalne pogoje ekstrakcije votlega petelinčka (Corydalis cava), vsebnost protopina v industrijskem in v domačem gomolju in morebitno nadaljnjo uporabo gomoljev. S samim raziskovanjem rastline in njenih alkaloidov, predvsem protopina, se povečuje tudi njena uporaba, saj jo uporabljajo kot analgetik, antidepresiv, pomirjevalo, delno tudi kot sredstvo proti raku ter za uravnavanje srčnega utripa. Za ta namen smo opravili ekstrakcije iz industrijsko pridelanega gomolja, kjer smo postopoma spreminjali začetne pogoje. Iz začetnih pogojev smo spreminjali samo en parameter, zaradi lažje primerjave dobljenih rezultatov. Pogoji, ki smo jih spreminjali, so bili temperatura, topilo, razmerje trdno – topilo, velikost delcev in pH-raztopine, medtem ko je čas ekstrakcije vedno ostajal enak. Po končanem prvem delu ekstrakcij smo rezultate analizirali s pomočjo tekočinske kromatografije. Iz pridobljenih rezultatov smo izbrali tiste, ki so imeli najboljše vrednosti protopina in pri teh pogojih izvedli še nadaljnje ekstrakcije iz gomolja iz lokalnega okolja. Rezultati ekstrakcij kažejo, da smo se z ekstrakcijami industrijskega gomolja približali vsebnosti protopina iz literature (230 mg protopina/100 g materiala) pri sledečih pogojih: 50 % raztopina etanola, temperatura 30 °C, velikost delcev 0,5-0,63 mm in razmerju material – topilo 4 g materiala na 100 mL topila. Medtem ko so rezultati ekstrakcije gomolja, ki smo ga pridobili iz lokalnega gozda bistveno nižji in niso presegli 4 mg protopina na 100 g začetnega materiala.
Ključne besede: Corydalis cava, ekstrakcija, protopin, tekočinska kromatografija
Objavljeno v DKUM: 25.03.2015; Ogledov: 2104; Prenosov: 171
.pdf Celotno besedilo (3,13 MB)

2.
Potencialni vpliv fragmentacije habitata na viabilnost osebkov na primeru votlega petelinčka Corydalis cava, (L.) Schweigger & Koerte; Fumariaceae
Andreja Kosi, 2013, magistrsko delo

Opis: Namen naše raziskave je bil s pomočjo vzorčenja in proučevanja nekaterih enostavnih morfološko-funkcionalnih parametrov (višina rastlin, masa semen, število semen na plod, število plodov na rastlino) na primerkih vrste C. cava na treh geografsko različnih območjih (UZ Maribor, Spodnji Duplek, Pavlovci) pokazati negativni vpliv fragmentacije habitatov in populacij na te morfometrične parametre. S tem smo nakazali na zmanjšano viabilnost primerkov kot posledico fragmentacije. V raziskavo smo vključili popise, ki smo jih naredili leta 2006. Takrat je bilo na območju UZ Maribor najdenih 60 poligonov z vrsto C. cava. Na 3 poligonih so bila najdena rastišča tako belih kot tudi vijoličnocvetnih predstavnikov, na preostalih 57 poligonih pa le vijoličnocvetni predstavniki vrste. Na podlagi opravljenih popisov območja UZ Maribor smo ugotovili 6,7 % izgubo habitata vrste C. cava v le štirih letih. Ugotovili smo, da je število cvetočih osebkov C. cava v habitatnih fragmentih znotraj UZ Maribor odvisno od površine fragmenta. Število plodov na rastlino in masa semen kot najenostavnejša reproduktivna znaka izražata manjše vrednosti v maloštevilnih populacijah. Ugotovili smo, da se belocvetni primerki pojavljajo le znotraj velikih površin in da jih na manjših fragmentiranih površinah ni zaslediti. S tem sklepamo na negativni vpliv genetskega zdrsa ter na dolgoročno zmanjšanje variabilnosti v populaciji. Višina rastlin je v upadu pri obeh barvah. V upadu je tako število plodov na rastlino kot tudi število semen na plod, kar izraziteje velja za vijoličnocvetne primerke vrste. Tehtanje semen je pokazalo porast mase semen, kar je edini znak, v katerem je zazanati povišanje vrednosti na fragmentirani lokaciji v Spodnjem Dupleku.
Ključne besede: fragmentacija habitata, inbriding, genetski drift, morfološko-funkcionalne poteze, rastlin, genetska variabilnost, Corydalis cava, metoda vzorčenja in morfometrije, Slovenija (UZ Maribor, Spodnji Duplek, Pavlovci)
Objavljeno v DKUM: 11.09.2013; Ogledov: 2825; Prenosov: 186
.pdf Celotno besedilo (2,44 MB)

Iskanje izvedeno v 0.65 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici