Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V disertaciji sta predstavljeni dve temi, povezani s procesom nalaganja hranilnih snovi v kormu tara. Prva tema se nanaša na nalaganje snovi v različnih delih korma, druga pa je povezana z dinamiko nalaganja tekom vegetacijske dobe. Poljski poskusi so bili postavljeni v državi Vanuatu na Tihem Oceanu. V poskus (s ciljem proučevanja vsebnosti različnih kemijskih substanc v štirih ključnih delih korma tara) smo vključili 8 kultivarjev iz nacionalne genske banke. Za analizo (povezano s časovno dinamiko razvoja rastlin) smo izbrali 13 kultivarjev. Liofilizirane vzorce smo analizirani na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru. Za analize mineralov smo najprej opravili kislinski razklop. Koncentracije Ca, Mg in Zn smo izmerili s plamensko atomsko absorpcijsko spektrometrijo (FAAS), medtem ko smo K izmerili s plamensko emisijsko spektrometrijo. Analizo Fe, Mn, Cu, Pb in Cd smo izvedli z elektrotermično atomsko absorpcijsko spektrometrijo (ETAAS), P pa smo izmerili po molibdat-vandatni metodi. Vsebnost škroba smo določili po postopku Megazyme in skupni dušik po Kjehldalovi metodi. Nitrate smo določili z ionsko kromatografijo. Rezultati naše raziskave kažejo, da so v zgornjem delu, ki ima ključno vlogo pri vegetativnem razmnoževanju, sorazmerno visoke koncentracije surovih proteinov, P, Mg, Zn, Fe, Mn, Cu in Cd. Za zgornji del so značilne tudi višje vsebnosti nitratov, ki niso zaželeni v prehrani ljudi. Osrednji del, ki je ključen v prehrani ljudi, vsebuje več škroba, K, Mg, Zn, Fe, Cu in Cd. Koncentracije proučevanih hranil v spodnjem delu so bile sorazmerno nizke, z izjemo Ca. Višje vsebnosti Ca in Zn so bile značilne za marginalni del, ki se običajno odstrani z lupljenjem. Globoko lupljenje najbolj vpliva le na vsebnost Ca, saj je Zn prisoten v večjih koncentracijah tudi v zgornjem in/ali centralnem delu. Vrednosti Cr in Pb so bile pod mejo določljivosti. Koncentracije posameznih hranilnih snovi so se zelo razlikovale med posameznimi kultivarji. Med vegetacijo je masa posameznih kormov ves čas naraščala. Vsebnost škroba je naraščala med 5. in 9. mesecem po sajenju (MPS), ko je dosegla maksimum, nato pa je začela padati. Vsebnosti surovih proteinov so bile najvišje v prvih mesecih, ki so bili zajeti z našo raziskavo. Maksimum je bil zabeležen 5. MPS in nato je vsebnost padla. Med posameznimi meseci niso bile evidentirane bistvene razlike v vsebnostih P, K, Mg, Cu in Ca. Glavni razlog so bile velike razlike med posameznimi kultivarji. Vsebnosti Zn so bile najvišje v prvih treh mesecih, vključenih v našo raziskavo (5., 6., 7. MPS), nato je vsebnost začela padati, najnižja vrednost pa je bila izmerjena 13. MPS. Vsebnost Mn je bila navišja 6. MPS in se je signifikantno razlikovala glede na druge mesece. Sorazmerno visoke vsebnosti Mn so bile zaznane tudi 5., 7. in 8. MPS. Vsebnost Fe je bila najvišja 5. MPS. Vsebnost Cd je bila najvišja 5. MPS, nato je začela padati in je ponovno narasla 9. MPS. Glede na dejstvo, da so bili maksimalno izenačeni sadilni materiali in rastni pogoji (okolje), lahko domnevamo, da so bile razlike v rasti v glavnem posledica genetskih razlik med posameznimi kultivarji.
Ključne besede: Taro, Colocasia esculenta, korm, kemijska sestava, makroelementi, mikroelementi, škrob, surovi proteini, nitrati
Objavljeno v DKUM: 01.04.2016; Ogledov: 2169; Prenosov: 236
Celotno besedilo (2,53 MB)

Opis: Taro (Colocasia esculenta) je tropska gomoljevka/korenovka, katere bogata hranilna sestava predstavlja pomemben vir človeške prehrane milijonom ljudem. V sklopu mednarodnega projekta INEA (The International Network for Edible Aroids) smo analizirali porazdelitev Zn, Cu, Fe, Mn in potencialno toksičnega Cd v različnih delih kormusov tara (zgornji, spodnji, marginalni in centralni) in izračunali njihov doprinos k dnevnim potrebam. Po kislinskem razklopu vzorcev smo koncentracije Zn določili s plamensko atomsko absorpcijsko spektroskopijo (FAAS), koncentracije Cu, Mn, Fe ter Cd pa z elektrotermično atomsko absorpcijsko spektroskopijo (ETAAS). Najvišje vsebnosti vseh analiziranih elementov so bile v zgornjem delu kormusa: 55,59 ± 11,2 mg Zn/kg SS, 13,56 ± 1,79 mg Fe/kg SS, 8,00 ± 0,67 mg Cu/kg SS, 12,72 ± 1,56 mg Mn/kg SS, 0,090 ± 0,019 mg Cd/kg SS. Visoke vsebnosti vseh analiziranih elementov, razen Mn, smo izmerili tudi v centralnem delu kormusa, medtem ko je marginalni del bogat z Zn (59,05 ± 12,27 mg/kg SS) in Mn (11,71 ± 1,46 mg/kg SS). V spodnjem delu kormusa so bile koncentracije vseh analiziranih elementov najnižje. Z vidika prehranske vrednosti smo ugotovili, da je taro pomemben vir Zn, Mn in Cu, medtem ko so koncentracije Fe bistveno prenizke za doseganje priporočenih dnevnih vnosov. Kormusi tara vsebujejo tudi precej toksičnega Cd (0,0780 ± 0,008 mg/kg SS).
Ključne besede: taro, Colocasia esculenta, kormus, prehranska vrednost, mikroelementi
Objavljeno v DKUM: 01.12.2014; Ogledov: 1914; Prenosov: 245
Celotno besedilo (1007,30 KB)