SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 20
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv netoksinogenega seva bakterije Clostridium difficile s hemolitično aktivnostjo na morfologijo celic mišjih fibroblastov
Natalija Pungerl, 2011, diplomsko delo

Opis: Bakterija Clostridium difficile je normalno prisotna v naravi in prebavilih sesalcev. Je po Gramu pozitivna, anaerobna, sporogena bakterija. Spore so zelo odporne proti izsuševanju, kemikalijam ter ekstremnim temperaturam. Najpogosteje se okužijo starejši hospitalizirani ljudje, ki se jim poruši ravnovesje v črevesni flori, običajno zaradi daljšega zdravljenja z antibiotiki. Sevi, ki povzročajo bolezen, proizvajajo toksine, med katerimi sta najpomembnejša toksin A in toksin B. V diplomski nalogi smo se osredotočili na vpliv netoksinogenih sevov bakterije Clostridium difficile s hemolitično aktivnostjo na citoskelet mišjih fibroblastov. V raziskavi smo uporabili celice McCoy, ki smo jih tretirali s supernatantom, barvali aktinske filamente in jedra ter opazovali učinek na aktinskem citoskeletu s konfokalnim mikroskopom. Ugotovili smo, da je prišlo pri celicah tretiranih s supernatantom s hemolitično aktivnostjo do določenih sprememb, predvsem na aktinskem citoskeletu, medtem ko na jedrih ni bilo večjih razlik. Spremembe so bile vidne na aktinskih filamentih, ki so bili prekinjeni in združeni v skupke.
Ključne besede: Clostridium difficile, aktinski filamenti, celice McCoy, konfokalni mikroskop, supernatant, toksini
Objavljeno: 29.02.2012; Ogledov: 1762; Prenosov: 136
.pdf Polno besedilo (985,00 KB)

2.
MIKROSKOPSKE IN MAKROSKOPSKE MORFOLOŠKE ZNAČILNOSTI BAKTERIJE CLOSTRIDIUM DIFFICILE
Mateja Medved, 2012, diplomsko delo

Opis: Bakterija Clostridium difficile je najpogostejši povzročitelj bolnišničnih črevesnih infekcij. V zadnjem času v epidemiologiji okužb prihaja do sprememb, saj pogostnost in resnost bolezni narašča tudi zunaj bolnišničnega okolja. Bakterija je splošno razširjena zaradi zmožnosti tvorbe spor, kontaminacija okolja s sporami pa je ključni dejavnik za okužbo z bakterijo C. difficile (CDI; angl. Clostridium difficile infection). V diplomskem delu so nas zanimale morfološke značilnosti kolonij (oblika, velikost, barva, površina in oblika roba) ter morfološke značilnosti celic izbranih sevov bakterije Clostridium difficile. Morfologijo smo primerjali na treh trdnih gojiščih (COH, CLO, CDALT) z uporabo stereolupe in svetlobne mikroskopije. Ugotovili smo, da sta si rast in tvorba vidnih kolonij na različnih trdnih gojiščih istega seva zelo podobni, medtem ko se nekateri sevi med seboj razlikujejo. Ugotovili smo tudi, da je pri nekaterih sevih delež prostih spor večji kot delež spor, ki so še znotraj vegetativnih celic, in obratno. Namen dela je bil ugotoviti, ali je morfologija kolonij odvisna od posameznega PCR-ribotipa in ali se kolonije razlikujejo na različnih trdih gojiščih.
Ključne besede: Clostridium difficile, svetlobna mikroskopija, stereolupa, mikroskopska in makroskopska morfologija.
Objavljeno: 04.01.2013; Ogledov: 1914; Prenosov: 118
.pdf Polno besedilo (1,08 MB)

3.
NOVI MEHANIZMI TOKSIČNOSTI PRI BAKTERIJI Clostridium difficile
Mateja Zemljič, 2010, doktorska disertacija

Opis: Clostridium difficile proizvaja tri toksine. Toksin A (TcdA, enterotoksin in citotoksin) in toksin B (TcdB, močen citotoksin) sta glavna dejavnika virulence, ki povzročata simptome driske in kolitisa. Nekateri sevi pa tvorijo še binarni toksin CDT. Prav tako bi določeni sevi lahko proizvajali tudi toksine, ki jih do sedaj pri tej bakteriji še ne poznamo. Toksin A in toksin B sta enoverižna proteina, sestavljena iz štirih funkcionalnih domen: encimske domene na N-terminalnem delu, cisteinske proteazne domene, centralne hidrofobne domene in vezavne domene na C-terminalnem delu proteina. Rekombinantni protein N-terminalne encimske domene toksina B in del rekombinantne C-terminalne vezavne domene toksina A imata lastnosti enake holotoksinu (celična smrt, imunski odgovor). Podobno delovanje za C-terminalno vezavno domeno toksina B do sedaj še ni bilo opisano. V raziskavo smo vključili seve bakterije C. difficile s poznanimi in atipičnimi toksičnimi učinki na celice. Uporabili smo TcdB referenčnega seva VPI 10463 in variantnega seva 8864 in njuni rekombinantni vezavni domeni rec-TcdB3VPI in rec-TcdB38864. Za in vitro študije interakcij med črevesnimi epitelnimi celicami in bakterijskimi toksini smo uporabili celični liniji epitelnih celic črevesja HT-29 in T84. Za proučevanje virulence sevov bakterije C. difficile pa smo izbrali živalski nevretenčarski model Caenorhabditis elegans. Rekombinantni vezavni domeni toksina B tako kot holotoksina poškodujeta epitelij, povzročita razpad tesnih stikov ter nekrozo oziroma apoptozo. Z vezavo na črevesne epitelijske celice vzpodbudita celice imunskega sistema in sprožita izločanje interlevkina 8. Holotoksin B sproži še proces avtofagije v črevesnih epitelijskih celicah. Nekateri sevi bakterije C. difficile so hemolitični. Poznavanje mehanizmov njihovega delovanja je tako bistvenega pomena za razumevanje bolezenskih znakov, ki jih povzročajo. Živalski nevretenčarski model C. elegans se je izkazal kot neprimeren živalski model za preučevanje virulence, vendar je njegova uporaba šele na začetku. Prvič smo opisali toksičnost C-terminalne domene TcdB, ki je neodvisna od modifikacije majhnih GTPaz in zelo verjetno predstavlja pomemben del pri okužbi z bakterijo C. difficile. Prav tako je poznavanje mehanizma delovanja toksina B pomembno za razumevanje njegove vloge pri celični smrti. Ker C. difficile pripada rodu z veliko in zelo razširjeno skupino toksinov, je velika verjetnost, da sevi C. difficile proizvajajo tudi toksine, ki celice lizirajo (hemolizini). S poznavanjem mehanizma delovanja toksinov lahko razložimo nekatere osnovne, pa tudi na prvi pogled nejasne fiziološke procese.
Ključne besede: Clostridium difficile, vezavna domena, toksin B, citotoksičnost, patogeneza, Caenorhabditis elegans
Objavljeno: 18.02.2013; Ogledov: 1371; Prenosov: 151
.pdf Polno besedilo (4,13 MB)

4.
IZOLACIJA BAKTERIJ IZ RODU Clostridium IZ VZORCEV PRSTI
Tanja Rikanovič, 2013, diplomsko delo

Opis: Klostridiji so paličaste, obligatno anaerobne, po Gramu pozitivne bakterije, ki tvorijo izjemno odporne spore. Zaradi slednjega so klostridiji ubikvitarni, saj jih lahko najdemo v okoljih kot so prst, okoljske vode, prisotni pa so tudi v človeškem in živalskem prebavilu. Ena izmed pomembnih vrst tega rodu je bakterija Clostridium difficile, ki je trenutno v svetu eden izmed pomembnejših povzročiteljev bolnišničnih okužb. V zadnjem času pa narašča tudi število izvenbolnišničnih okužb. Bolezen povzročajo le toksigeni sevi, ki izdelujejo toksin A in/ali toksin B, ki sta glavna dejavnika virulence C. difficile. V diplomskem delu smo iz 6 različnih vrst/tipov prsti osamili več klostridijskih vrst, tudi C. difficile. Izolate smo identificirali s komercialnim sistemom MALDI Biotyper (Bruker Daltonics), ki je komercialna fenotipska metoda za identifikacijo in temelji na analizi proteinov s pomočjo laserske svetlobe. Izolate C. difficile smo še karakterizirali, in sicer z dvema dobro razširjenima genotipizacijskima metodama: toksinotipizacijo in PCR ribotipizacijo. Skupno smo osamili 34 klostridijskih izolatov, ki so pripadali 7 različnim vrstam. Med njimi so prevladovale vrste Clostridium glycolicum (n=11), Clostridium bifermentans (n=5) in Clostridium mayombei (n=4). C. difficile (n=10) smo zaznali le v vzorcu sedimenta reke Drave, s selektivno gojitveno metodo. Skupno deset izolatov iz tega vzorca je bilo netoksigenih in PCR ribotipa 010. Največje število in raznolikost klostridijev smo določili v vzorcu komposta. Z raziskavo v diplomskem delu smo potrdili, da lahko v različnih okoljih pričakujemo različne predstavnike rodu Clostridium, raznolikost vrst pa je odvisna od tipa okolja nabranih vzorcev. Bakterije C. difficile sicer nismo našli v različnih vzorcih prsti, pač pa v rečnem sedimentu, kjer do sedaj v Sloveniji še ni bil opisan.
Ključne besede: klostridiji, prst, Clostridium difficile, identifikacija, toksinotipizacija, PCR ribotipizacija, raznolikost vrst
Objavljeno: 13.11.2013; Ogledov: 908; Prenosov: 130
.pdf Polno besedilo (1,29 MB)

5.
Real-time polymerase chain reaction for quantitative assessment of common pathogens associated with healthcare-acquired infections on hospital textiles
Vid Mlakar, Urška Rozman, Sabina Fijan, Sonja Šostar-Turk, 2013, izvirni znanstveni članek

Opis: A hospital environment may act as a significant reservoir for potential pathogens that can be transmitted with hospital textiles, which could represent a source of healthcare-acquired infections. Quantitative assessment of nosocomial pathogens with real time polymerase chain reaction (qPCR) on textiles can serve to verify the achievement of standards for textile hygiene of hospital laundry that assess the risk for acquiring hospital infection frominappropriately disinfected textiles. The aim of the study was to establish qPCR for quantitative assessment of selected common nosocomial pathogens (Clostridium difficile, Staphylococcus aureus, Klebsiella pneumoniaeand Pseudomonas aeruginosa) on hospital textiles and to compare the efficiency of the molecular method to the standard procedures for evaluating the bio burden of textiles in hospitals. This study demonstrated that presenceof nosocomial pathogens on hospital textiles can be confirmed with qPCR even where conventional techniques do not give any results. qPCR offers apossibility to confirm the presence of microorganisms in dead or viable but non-culturable states that cannot be detected by conventional sampling techniques but may still pose a hazard to public health.
Ključne besede: healthcare-acquired infections, hospital textiles, Clostridium difficile, Staphylococcus aureus, Klebsiella pneumoniae, Pseudomonas aeruginosa
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 366; Prenosov: 3
URL Polno besedilo (0,00 KB)

6.
Osamitev in karakterizacija bakterije Clostridium difficile iz vzorcev poplavne vode in prsti
Mojca Potočnik, 2015, magistrsko delo

Opis: Clostridium difficile je patogena bakterija, ki povzroča črevesne bolezni pri ljudeh in živalih. Okužbe s C. difficile sodijo trenutno med najpogostejše bolnišnične črevesne okužbe v številnih državah. Število obolelih v zadnjih letih namreč vztrajno narašča. Raziskave o C. difficile v izvenbolnišničnem okolju so maloštevilne, zato smo v magistrskem delu proučevali prisotnost in tipe bakterije C. difficile v okoljskih vzorcih: v vzorcih poplavne vode in prsti iz različnih okolij (njiva, travnik, gozd, kompost, pašnik in skladišče drv).C. difficile smo iz vzorcev vode in prsti osamili na selektivnih gojiščih. Vzorce prsti smo testirali z dvema metodama, ki sta se razlikovali v načinu priprave suspenzije prsti (brez namakanja in z namakanjem). Izolate C. difficile smo karakterizirali z genotipizacijskima metodama toksinotipizacijo in PCR-ribotipizacijo. Analizirali smo 44 vzorcev poplavne vode in 44 vzorcev prsti. Pozitivnih je bilo 10 vzorcev vode (22,7 %), iz katerih smo pridobili 73 izolatov C. difficile. Iz skupno 16 pozitivnih vzorcev prsti (36,4 %) smo izolirali 178 izolatov. Izolate smo uvrstili v 21 različnih PCR-ribotipov in 5 toksinotipov, med katerimi sta toksinotipa IXb in XId nova. Skoraj polovica PCR-ribotipov iz vode in prsti se je ujemala s PCR-ribotipi, ki jih najdemo pri ljudeh in živalih v Sloveniji. Naši rezultati potrjujejo, da je C. difficile pogost tudi v izvenbolnišničnem okolju. Pokazali smo, da se genotipi C. difficile v okolju delno prekrivajo z genotipi, ki se pojavljajo pri živalih in ljudeh, kar kaže, da prst in luže lahko predstavljajo enega od rezervoarjev bakterije C. difficile. Kljub omenjenemu prekrivanju genotipov najdemo v zemlji in lužah tudi veliko genotipov, ki pri človeku in živalih še niso bili opisani.
Ključne besede: Clostridium difficile, okoljski vzorci, izolacija, PCR-ribotipizacija, toksinotipizacija
Objavljeno: 06.10.2015; Ogledov: 436; Prenosov: 82
.pdf Polno besedilo (2,20 MB)

7.
BOLNIŠNIČNA OKUŽBA, POVZROČENA Z BAKTERIJO CLOSTRIDIUM DIFFICILE IN UKREPI ZA PREPREČEVANJE PRENOSA
Mateja Praznic, 2016, diplomsko delo

Opis: Bolnišnične okužbe, povzročene z bakterijo Clostridium difficile, predstavljajo po vsej Evropi pomemben javnozdravstveni problem. Zdravljenje z antibiotiki poruši ravnotežje v sestavi normalne črevesne flore, kar povzroči kolonizacijo bakterije. Okužba s Clostridium difficile je pogost pojav v bolnišničnem okolju, vendar lahko z ustreznimi ukrepi preprečimo prenos in širjenje bakterije. Namen diplomskega dela je ugotoviti doslednost zdravstvenega osebja pri izvajanju ukrepov za preprečevanje prenosa bakterije Clostridium difficile. V raziskovalnem delu smo uporabili kvantitativno raziskovanje. Raziskovalni instrument je bil anketni vprašalnik. V eni izmed bolnišnic severovzhodne Slovenije smo anketirali zdravstveno osebje vseh starostnih skupin, ki prihaja v stik z okuženimi pacienti. Dobljene kvantitativne podatke smo analizirali in jih prikazali v deležih. Rezultati raziskave so pokazali, da zdravstveni delavci v veliki meri poznajo ukrepe za preprečevanje prenosa in pri svojem delu ravnajo v skladu z njimi ter so dobro seznanjeni z načini prenosa okužbe. Pri umivanju in razkuževanju rok so dosledni, prav tako so dobro seznanjeni z uporabo zaščitnih rokavic. Uporabljajo vrsto zaščitnih sredstev pred okužbo z bakterijo Clostridium difficile, vendar, je njihova doslednost glede uporabe zaščitnega plašča pomanjkljiva. Preprečevanje širjenja bolnišničnih okužb zahteva visoko raven znanja vseh zaposlenih v zdravstvu. Dosledno je potrebno upoštevati predpisana navodila in izvajati ukrepe za preprečevanje bolnišničnih okužb. Z znanjem, premišljenim ravnanjem, nadzorom in dobro organizacijo dela bomo dosegli zelo dobre rezultate.
Ključne besede: Clostridium difficile, bolnišnične okužbe, ukrepi za preprečevanje in širjenje klostridija, higiena rok, razkuževanje rok, izolacijski ukrepi, rokovanje s kužnimi odpadki.
Objavljeno: 16.02.2016; Ogledov: 1285; Prenosov: 223
.pdf Polno besedilo (1,80 MB)

8.
Gut microbiota patterns associated with colonization of different clostridium difficile ribotypes
Jure Škraban, Sašo Džeroski, Bernard Ženko, Domen Mongus, Simon Gangl, Maja Rupnik, 2013, izvirni znanstveni članek

Opis: Abstract Introduction Materials and Methods Results Discussion Supporting Information Acknowledgments Author Contributions References Reader Comments (0) Figures Abstract C. difficile infection is associated with disturbed gut microbiota and changes in relative frequencies and abundance of individual bacterial taxons have been described. In this study we have analysed bacterial, fungal and archaeal microbiota by denaturing high pressure liquid chromatography (DHPLC) and with machine learning methods in 208 faecal samplesfrom healthy volunteers and in routine samples with requested C. difficile testing. The latter were further divided according to stool consistency, C. difficile presence or absence and C. difficile ribotype (027 or non-027). Lower microbiota diversity was a common trait of all routine samples and not necessarily connected only to C. difficile colonisation. Differences between the healthy donors and C. difficile positive routine samples were detected in bacterial, fungal and archaeal components. Bifidobacterium longum was the single most important species associated with C. difficile negative samples. However, by machine learning approaches we haveidentified patterns of microbiota composition predictive for C. difficile colonization. Those patterns also differed between samples with C. difficile ribotype 027 and other C. difficile ribotypes. The results indicate that not only the presence of a single species/group is important but that certain combinations of gut microbes are associated with C. difficile carriage and that some ribotypes (027) might be associated with more disturbed microbiota than the others.
Ključne besede: microbiota, clostridium difficile, chromatography
Objavljeno: 19.06.2017; Ogledov: 26; Prenosov: 2
.pdf Polno besedilo (1,01 MB)

9.
Clostridium difficile ribotypes in humans and animals in Brazil
Rodrigo Otávio Silveira Silva, Maja Rupnik, Amanda Nádia Diniz, Eduardo Garcia Vilela, Francisco Carlos Faria Lobato, 2015, izvirni znanstveni članek

Opis: Clostridium difficile is an emerging enteropathogen responsible for pseudomembranous colitis in humans and diarrhoea in several domestic and wild animal species. Despite its known importance, there are few studies aboutC. difficile polymerase chain reaction (PCR) ribotypes in Brazil and the actual knowledge is restricted to studies on human isolates. The aim of the study was therefore to compare C. difficileribotypes isolated from humans and animals in Brazil. Seventy-six C. difficile strains isolated from humans (n = 25), dogs (n = 23), piglets (n = 12), foals (n = 7), calves (n = 7), one cat, and one manned wolf were distributed into 24 different PCR ribotypes. Among toxigenic strains, PCR ribotypes 014/020 and 106 were the most common, accounting for 14 (18.4%) and eight (10.5%) samples, respectively. Fourteen different PCR ribotypes were detected among human isolates, nine of them have also been identified in at least one animal species. PCR ribotype 027 was not detected, whereas 078 were found only in foals. This data suggests a high diversity of PCR ribotypes in humans and animals in Brazil and support the discussion of C. difficile as a zoonotic pathogen.
Ključne besede: Clostridium difficile, pseudomembranous colitis, zoonosis
Objavljeno: 07.08.2017; Ogledov: 51; Prenosov: 1
.pdf Polno besedilo (185,91 KB)

10.
GENETSKA VARIABILNOST TOKSINSKEGA LOKUSA CdtLoc PRI RAZLIČNIH TOKSINOTIPIH BAKTERIJE Clostridium difficile
Tanja Rikanović, 2016, magistrsko delo

Opis: Izhodišča: Clostridium difficile, črevesna patogena bakterija, je ena izmed najpomembnejših povzročiteljev bolnišničnih okužb na svetu. Bolezen povzročajo toksigeni sevi, ki izdelujejo toksin A in/ali toksin B. Oba sta zapisana na toksinskem lokusu PaLoc. PaLoc se nahaja v bakterijskem kromosomu in je zelo dobro raziskan genetski element. Glede na razlike v PaLoc-u lahko seve razdelimo v različne toksinotipe. Nekateri sevi C. difficile izdelujejo še tretji toksin, binarni toksin CDT, katerega vloga pri razvoju bolezni pa še ni povsem pojasnjena, vendar zadnje raziskave potrjujejo, da postaja pomemben člen v patogenezi okužbe s C. difficile. Zapis za binarni toksin se prav tako nahaja v kromosomu, na lokusu imenovanem lokus Cdt (CdtLoc), ki je mnogo slabše raziskan kot PaLoc. Metodologija: V raziskavi smo z bioinformatskimi orodji (Artemis, BioEdit Sequence Alignment Editor in MEGA) analizirali lokus Cdt in gene, ki se nahajajo navzgor in navzdol od CdtLoc-a, ter tako preverili ali se nahaja vedno na istem mestu v genomu. Genetsko variabilnost genov, ki sestavljata CdtLoc (cdtA in cdtB) smo določili na nukleotidnem in aminokislinskem zaporedju. Sorodnosti med sevi smo predstavili s konstrukcijo filogenetskih dreves za kar smo uporabili algoritem združevanja sosedov. Rezultati: Ugotovili smo, da lokus Cdt pri vseh predstavnikih toksinotipov vključenih v analizo leži na istem mestu v kromosomu. Analiza nukleotidnega in aminokislinskega zaporedja nam je pokazala, da se v genih, ki sestavljata CdtLoc, pojavljajo le točkovne mutacije, ki so večinoma enakomerno razporejene po celotni dolžini gena, rahlo je povišano le njihovo število na 5'-koncu cdtB gena. Filogenetska analiza na podlagi vseh treh genov, ki sestavljajo CdtLoc in združenih MLST lokusov, pa je pokazala enake sorodstvene odnose med sevi. Sklep: Naši rezultati kažejo, da se CdtLoc nahaja vedno na istem mestu v genomu in da k variabilnosti obeh toksinskih genov največ prispevajo točkovne mutacije. Glede na ujemanje filogenetskih dreves na podlagi genov CdtLoc-a in MLST lahko sklepamo, da se lokus Cdt verjetno prenaša primarno vertikalno.
Ključne besede: Clostridium difficile, binarni toksin, toksinski lokus CdtLoc, genetska variabilnost, toksinotip.
Objavljeno: 01.09.2016; Ogledov: 318; Prenosov: 23
.pdf Polno besedilo (1,99 MB)

Iskanje izvedeno v 0.13 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici