| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
ZGODOVINSKA VLOGA ANTIČNEGA GOVORNIŠTVA OD HOMERJA DO AVGUŠTINA
Jasmina Bogataj, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Zgodovinska vloga antičnega govorništva od Homerja do Avguština je predstavljena zgodovina retorike od njenih začetkov, poudarek pa je na njenem razvoju pri antičnih Grkih in Rimljanih. Obravnavan je tudi vpliv antične retorike na zgodnje krščanstvo in kasnejša obdobja. Predstavljeni so vsi večji govorniki stare Grčije – Izokrat kot utemeljitelj evropskega koncepta splošne izobrazbe, Demosten kot najslovitejši govornik v zgodovini nastopa in Lisija, ki je prikazal natančen pregled delovanja oblasti v tedanjem času. Seveda je posebne pozornosti deležen Ciceron kot najodličnejši rimski govornik. Kot primer njegovega političnega govora je nadalje predstavljen eden izmed njegovih govorov proti Katilini. V delu, posvečenem krščanstvu, je poudarek na svetem Avguštinu, ki je med latinskimi krščanskimi misleci veljal za najizvirnejšega. V zadnjem delu se diplomska naloga dotakne še retorike v srednjem veku, kjer pa se začne njen zaton. Govorniki so skozi stoletja posnemali svoje predhodnike, se od njih učili, govore pa dopolnjevali in nadgrajevali.
Ključne besede: retorika, antično govorništvo, Demosten, Ciceron, Avguštin, krščansko govorništvo, antični govori
Objavljeno: 08.07.2013; Ogledov: 1007; Prenosov: 185
.pdf Celotno besedilo (967,93 KB)

2.
Zaton rimske republike v luči sodobne popularne kulture (serija Rim)
Marko Mihelj, 2019, magistrsko delo

Opis: Namen magistrske naloge je preučiti obdobje od zaključka vojne v Galiji do Cezarjeve smrti, vključno z atentatom, in ga primerjati s prikazanim v prvi sezoni serije Rim (2005-2007). Do konca 2. stoletja pr. n. št. je rimski državi uspelo postati glavna sila v Sredozemlju. Čeprav so bili zunanjepolitično zelo uspešni, se je v tem času v Rimu nabrala kopica notranjepolitičnih težav. Le-te so poskušali rešiti številni pomembni Rimljani, toda pri tem niso bili uspešni. Po krvavi Sulovi diktaturi se je v Rimu izoblikoval prvi triumvirat, katerega cilj je bil obvladovanje rimske politike. Med triumvirji je postopoma glavno vlogo prevzel Gaj Julij Cezar, ki se je dokazal zlasti v vojnah z Galci. Proti njemu se je skupaj s senatom obrnil triumvir Pompej in pričela se je državljanska vojna, ki je potekala med letoma 49 in 45 pr. n. št. Cezar se je po zmagi v državljanski vojni vrnil v Rim, kjer je v naslednjem letu pridobil veliko število nazivov. Proti njemu je bila organizirana zarota in 15. marca leta 44 pr. n. št. izpeljan atentat. Obdobje med letoma 49 in 44 pr. n. št. je bilo predstavljeno v prvi sezoni serije Rim. Serijo so zasnovali v produkcijski hiši HBO. Snemanje je potekalo med letoma 2005 in 2007 na različnih lokacijah, najpogosteje pa v Sofiji in Rimu. Serija Rim je po mnenju mnogih kritikov z vsega sveta ena izmed najboljših serij, umeščenih v zgodovinsko obdobje rimske republike. V seriji prepričajo zvestoba in domiselna uporaba antičnih virov (že prevzem osrednjih junakov Lucija Vorena in Tita Pulona) ter številni prikazi rimskega družbenega, političnega in verskega življenja. V primerjavi z nekaterimi prikazi zatona rimske republike v zgodovinopisju serija ne kaže pretirane naklonjenosti branilcem republike, kot sta bila Katon in Ciceron, marveč poudarja šibkost republikanskih ustanov in v ospredje kot »zgodbi o uspehu« postavi Cezarja in za njim Oktavijana.
Ključne besede: rimska republika, Cezar, Pompej, državljanska vojna, marčeve ide, serija Rim, Katon, Ciceron, rimska zgodovina v popularni kulturi.
Objavljeno: 11.12.2019; Ogledov: 14; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (790,08 KB)

Iskanje izvedeno v 0.04 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici