| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 35
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
OTROK IN ŽIVLJENJE V REJNIŠKI DRUŽINI
Zlatka Vetrih, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo obravnavali rejniške družine in življenje otrok v njih. Ob besedi rejništvo pomislimo na vse tiste otroke, ki iz različnih razlogov ne morejo živeti v matični družini, in na njihove stiske, težko otroštvo, čustveno praznino. Hkrati pomislimo tudi na vse tiste rejnice in rejnike, ki se tem otrokom trudijo dajati brezpogojno ljubezen, toplo in varno ognjišče. V empiričnem delu diplomskega dela je predstavljena raziskava o rejniških družinah v upravni enoti Slov. Bistrica. V raziskavo so bile vključene vse rejniške družine upravne enote Slov. Bistrica. Raziskava je pokazala, da se z rejništvom ukvarjajo predvsem ženske, ki večinoma prihajajo iz delavskih družin. V rejništvu imajo tudi do štiri rejence, za rejništvo so se odločile predvsem iz ljubezni do otrok. Večina rejencev je morala zapustiti matično družino zaradi alkohola v družini, stiki z biološkimi starši so prisotni redko. Ugotovili smo, da na Centru za socialno delo Slov. Bistrica z rejniškimi družinami sodelujejo dobro.
Ključne besede: rejništvo, rejenec, rejnik, rejniška družina, biološki starši, center za socialno delo
Objavljeno: 02.03.2009; Ogledov: 3478; Prenosov: 704
.pdf Celotno besedilo (857,16 KB)

2.
Povezanost individualnih in organizacijskih dejavnikov timskega dela na Centrih za socialno delo
Gordana Možina Florjanc, 2009, magistrsko delo

Opis: Delo centrov za socialno delo je zelo občutljivo področje, saj strokovnjaki nosijo veliko moralno odgovornost, predvsem ko gre za specifične odločitve, kot so odvzem otrok, rejništvo, posvojitve otrok, določitev skrbništva, skrb za ostarele in onemogle, ipd. Pomembno je, da se v proces komunikacije aktivno in enakovredno vključujejo vsi člani tima, saj je ravno uspešna in iskrena komunikacija ključ za produktivno sodelovanje. Ustrezna stopnja zaupanja predstavlja ključno in nepogrešljivo vrednoto za sodelovanje. V magistrski nalogi smo na vzorcu 279 zaposlenih na centrih za socialno delo v Republiki Sloveniji ugotavljali povezanost individualnih in organizacijskih dejavnikov timskega dela. Rezultati raziskave kažejo, da uspešnost timskega dela ni povezana s stopnjo izobrazbe članov tima. Z uspešnostjo timskega dela je pozitivno povezana osebna prilagodljivost zaposlenih, sodelovanje z zunanjimi strokovnjaki, možnost podajanja lastnih interesov in pobud ter združevanje različnih znanj v timu. V znanju članov tima so se pokazale statistično pomembne razlike glede na število otrok anketiranih. Rezultati regresijske analize so pokazali, da na varianco uspešnosti timskega dela najbolj vplivajo znanje in osebna prilagodljivost.
Ključne besede: • center za socialno delo • socialno varstvena storitev • osebna prilagodljivost • znanje • uspešnost timskega dela
Objavljeno: 07.08.2009; Ogledov: 2305; Prenosov: 357
.pdf Celotno besedilo (1004,18 KB)

3.
PSIHOLOŠKE ZNAČILNOSTI OTROK V REJNIŠTVU
Ksenija Potočnik, 2009, diplomsko delo

Opis: V teoretičnem delu diplomske naloge je poudarek na družini kot osnovni in nezamenljivi celici družbe, v kateri poteka vzgoja in skrb za otroke. Člani družine se sproti razvijajo in dopolnjujejo v čustvenem doživljanju, v spoznavnih izkušnjah, v oblikovanju socialne podobe in osebne rasti vsakega od družinskih članov. Vendar ne obstaja le en tip družine. Danes imamo v Sloveniji tako kot drugod v Evropi opraviti z raznovrstnostjo oblik in načinov družinskega življenja. Eden od njih je rejniška družina. Namen rejništva je, da se otrokom, ki so bili mnogokrat zanemarjeni in tako ali drugače zlorabljeni, omogoči zdrava rast, izobraževanje, skladen osebnostni razvoj ter usposobitev za samostojno življenje in delo. Rejniška družina ima ob sprejemu rejenca težko nalogo. Osebnostni razvoj rejenca je namreč zaradi nefunkcionalnosti matične družine lahko hudo ogrožen. Rejniški otroci so bili mnogokrat razočarani, ogoljufani in zatajeni, zaradi tega rejniške starše preizkušajo in od njih pričakujejo takšno ravnanje, ki bi jim povrnilo osnovno zaupanje, da je svet vendarle dober. Nezadovoljstvo, uporništvo in razočaranje se pri njih kažejo kot različne oblike čustvenih in vedenjskih težav, ki jih izražajo z disocialnim vedenjem. Empirični del diplomske naloge se nanaša na rezultate, pridobljene z anketnim vprašalnikom. Ta je bil opravljen na vzorcu 12 rejnikov in 32 rejencev z območja pristojnega Centra za socialno delo Slov. Bistrica. Za potrditev odgovorov anketnega vprašalnika smo uporabili še individualni vodeni intervju s pristojno socialno delavko na omenjenem centru.
Ključne besede: družina, funkcionalna družina, nefunkcionalna družina, rejniška družina, rejnik, rejenec, center za socialno delo, čustva, vedenje, čustvene težave, vedenjske težave, disocialno vedenje.
Objavljeno: 06.01.2010; Ogledov: 3086; Prenosov: 553
.pdf Celotno besedilo (638,74 KB)

4.
INFORMACIJSKI SISTEM CENTRA ZA SOCIALNO DELO MURSKA SOBOTA
Boštjan Kosednar, 2009, diplomsko delo

Opis: Večina javnih ustanov uporablja informacijske sisteme za lažjo, hitrejšo in kakovostnejšo obdelavo podatkov. Namen diplomske naloge je osnovno razumevanje koncepta informacijskega sistema Centra za socialno delo Murska Sobota, ki so ga začeli uporabljati ob vpeljevanju e-poslovanja v javno upravo. Namen raziskave je bil ugotoviti zadovoljstvo uporabnikov informacijskega sistema na Centru za socialno delo Murska Sobota. Analiziral sem kako so zaposleni zadovoljni z vsebinami modulov v katerih delajo. Kako so zadovoljni z uporabniškim vmesnikom, z izmenjavo podatkov in kakšna je po njihovem mnenju odzivnost informacijskega sistema. Glavne ugotovitve raziskave: • večina zaposlenih uporablja program ISCSD, • zaposleni so zadovoljni s sistemom v katerem delajo, • največje nezadovoljstvo je z izmenjavo podatkov, ter z odzivnostjo sistem, • strankam ni potrebno prinašat vsa potrdila kot nekdaj, ker določene podatke zaposleni dobijo prek izmenjave podatkov.
Ključne besede: ISCSD Informacijski sistem Center za socialno delo
Objavljeno: 04.12.2009; Ogledov: 2526; Prenosov: 378
.pdf Celotno besedilo (664,74 KB)

5.
MLADOLETNIŠKA KRIMINALITETA V ŠOLI
Tamara Koderman, 2009, diplomsko delo

Opis: Mladostništvo je obdobje, v katerem je človek izredno občutljiv na vplive okolja, sodobne družbe in značilnosti lastne biologije. Šola je poleg družine najznačilnejša skupina, v katero otrok vstopa. Kot vzgojna in izobraževalna institucija ima pomembno vlogo pri proučevanju mladoletniškega prestopništva. Naloga predstavlja v teoretičnem delu ureditev mladoletniškega kazenskega prava v Sloveniji in na Hrvaškem. Empirični del predstavlja trenutno stanje mladoletniške kriminalitete v Sloveniji in na Ptuju ter primerjavo obravnavanih mladoletnikov na CSD Ptuj v treh časovnih obdobjih (1989 - 1991, 2001 - 2003, 2006 - 2008). Med dobljenimi rezultati so vidne razlike in podobnosti v številu, spolu, starosti ter načinu storitve kaznivega dejanja. V tem delu opozorim tudi na možnost šole pri preprečevanju mladoletniškega prestopništva ter na njeno nujno potrebno večjo vlogo pri sodelovanju izvajanja vzgojnih ukrepov.
Ključne besede: mladoletniki, mladoletno prestopništvo, kazenski postopek zoper mladoletnike, vzgojni ukrepi, center za socialno delo, vloga šole.
Objavljeno: 15.12.2009; Ogledov: 3094; Prenosov: 324
.pdf Celotno besedilo (396,69 KB)

6.
7.
UČEČA SE ORGANIZACIJA
Alenka Šantavec, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi bomo predstavili pojem učeče se organizacije. Poskušali bomo ugotoviti, če so na centrih za socialno delo že značilnosti učeče se organizacije ter če na centrih že vlagajo v to vrsto organiziranosti. S pomočjo domače in tuje literature bomo najprej opredelili značilnosti učeče se organizacije in predstavili javno upravo kot učečo se organizacijo. V nadaljevanju bomo predstavili center za socialno delo, njegove dejavnosti in poslanstvo. S pomočjo rezultatov, pridobljenih z anketo in intervjujem direktorice Centra za socialno delo Ruše, bomo poskusili ugotoviti, če so na centrih za socialno delo že značilnosti učečih se organizacij. V zaključnem delu bomo rezultate interpretirali, razmislili, kje so ovire, ki se pojavljajo na poti k učeči se organizaciji in ugotovili možne izboljšave.
Ključne besede: učeča se organizacija, Center za socialno delo, management
Objavljeno: 05.02.2010; Ogledov: 3595; Prenosov: 817
.pdf Celotno besedilo (1,22 MB)

8.
OTROCI, VKLJUČENI V PROGRAM ˝POMOČ DRUŽINI PRI VZGOJI OTROK NA DOMU˝
Tanja Šprogar, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava otroke in družine, ki so vključeni v preventivni program "Pomoč družini pri vzgoji otrok na domu", ki ga izvaja Center za socialno delo Slovenska Bistrica. Ob besedni zvezi "Pomoč družini pri vzgoji otrok na domu" najprej pomislimo na socialne delavce, ki pomagajo družinam pri vzgoji otrok, ki imajo kakršnekoli težave ali učne, delovne ali socialne. Pomislimo na otroke, ki od svoje družine ne morejo pričakovati zdrav osebnostni razvoj, ki imajo težko otroštvo in težave v vsakdanjem življenju. V teoretičnem delu diplomske naloge je opredeljen pojem preventivni program "Pomoč družini pri vzgoji otrok na domu", vsebinski namen programa "Pomoč družini pri vzgoji otrok na domu" ter razlogi vključitve otrok oziroma družine v program "Pomoč družini pri vzgoji otrok na domu", izbira in naloge javnih delavcev in socialnega delavca ter predstavitev in vloga Centra za socialno delo Slovenska Bistrica in Zavoda za zaposlovanje Slovenska Bistrica. Empirični del se nanaša na rezultate, pridobljene z anketnim vprašalnikom otrok, ki so vključeni v program "Pomoč družini pri vzgoji otrok na domu", ki ga izvaja Center za socialno delo Slovenska Bistrica v občinah Slovenska Bistrica, Oplotnica, Makole in Poljčane. Raziskava je pokazala, da so anketirani otroci s programom zadovoljni, program ne temelji samo na učenju, temveč tudi na kreativnem preživljanju prostega časa, otroci vzpostavijo pozitiven odnos do javnega delavca in v njem vidijo ne samo odraslo osebo temveč tudi prijatelja ter si želijo, da se program "Pomoč družini pri vzgoji otrok na domu"po 15-ih letih še vedno nadaljuje.
Ključne besede: preventivni program ˝Pomoč družini pri vzgoji otrok na domu˝, otroci, vključeni v program ˝Pomoč družini pri vzgoji otrok na domu˝, socialni delavec, Center za socialno delo Slovenska Bistrica.
Objavljeno: 24.11.2010; Ogledov: 1985; Prenosov: 137
.pdf Celotno besedilo (748,66 KB)

9.
PSIHIČNO NASILJE V DRUŽINI
Janja Lipovača, 2011, diplomsko delo

Opis: Družina je zaradi velike čustvenosti in psihičnih razmerij, ki so značilna za družinske odnose, veliko bolj stresna kot druge socialne skupine. Vsak zakon opredeljuje družino glede na namen urejanja razmerij med posamezniki, ki so tam zajeti. Podobno je tudi z opredelitvijo nasilja v družini, kjer mora definicija zajemati vse pojavne oblike nasilja, na primer fizično, psihično, spolno…, kot tudi določiti krog oseb, ki so kot družinski člani lahko žrtve nasilja. Psihično nasilje v družini opredeljujemo kot ravnanja, s katerimi povzročitelj nasilja pri družinskem članu povzroči strah, ponižanje, občutek manjvrednosti, ogroženosti in druge duševne stiske, ne glede na obliko dejanj. Mednarodni pravni akti izrecno ne omenjajo psihičnega nasilja v družini, vendar žrtve ščitijo s splošnimi določbami, ki predstavljajo osnovo za nadgradnjo znotraj nacionalnih zakonov in drugih aktov. Slovenska zakonodaja je na tem področju postavila temelje s sprejetimi zakoni, ki jih je potrebno dosledno spoštovati. V zadnjih letih največje breme nosijo centri za socialno delo, ki koordinirajo in povezujejo skupinsko delo različnih državnih organov in nevladnih organizacij. Policija pa je tista, ki je na terenu najpogosteje v stiku s psihičnim družinskim nasiljem.
Ključne besede: družina, nasilje v družini, psihično nasilje v družini, mednarodna ureditev nasilja v družini, ureditev psihičnega nasilja v slovenski zakonodaji, center za socialno delo, policija
Objavljeno: 01.02.2011; Ogledov: 4890; Prenosov: 503
.pdf Celotno besedilo (538,24 KB)

10.
DELOVANJE CENTRA ZA SOCIALNO DELO, KADAR JE OTROK ŽRTEV NASILJA V DRUŽINI
Jovita Kovač, 2011, diplomsko delo

Opis: Marca l. 2008 je začel veljati Zakon o preprečevanju nasilja v družini, ki definira družinsko nasilje in vlogo ter naloge državnih organov, nosilcev javnih pooblastil in javnih služb ter nevladnih organizacij, ki imajo zakonsko dolžnost prijaviti nasilje in kasneje sodelovati pri obravnavi žrtev nasilja. Zakonodaja določa posebno varstvo otrok, ki so žrtve nasilja tudi, kadar niso neposredno napadeni. V letih 2009 in 2010 sprejeti pravilniki, določajo pravila postopanja ob zaznavi družinskega nasilja za organe in organizacije, ki se najpogosteje srečajo s tovrstnim nasiljem in jim nalagajo dolžnost medsebojnega obveščanja in sodelovanja. Večinoma je reševanje te problematike le eno izmed delovnih področij pristojnih institucij, zato jim zakon predpisuje dolžnost prednostne obravnave nasilja v družini. Področje nasilja v družini ureja več zakonov in podzakonskih aktov, žrtev mora sprožati različne postopke pred različnimi institucijami za izstop iz nasilnega odnosa. Otroci večinoma nimajo procesne sposobnosti. V primerih, ko iz objektivnih razlogov otroka ne more zastopati starš, zakonodaja predvideva različne vrste zastopanja. Glavna vloga centra za socialno delo je koordinacija med vsemi institucijami pri pomoči in reševanju socialnih in materialnih stisk žrtve ter organizacija multidisciplinarnih timov. Center za socialno delo pomaga tako žrtvi, kot povzročitelju nasilja, preko socialnovarstvenih storitev. Kadar je žrtev družinskega nasilja otrok, center lahko ukrepa po družinski zakonodaji. Nov Družinski zakonik bo centrom odvzel pristojnost za odločanje o odvzemu otrok staršem, prinesel pa bo nekatere nove ukrepe za pomoč ogroženim otrokom.
Ključne besede: družinsko pravo, nasilje v družini, otrok, otrokove pravice, center za socialno delo, socialnovarstvene storitve, ukrepi po družinski zakonodaji, multidisciplinarno sodelovanje
Objavljeno: 20.01.2011; Ogledov: 2842; Prenosov: 403
.pdf Celotno besedilo (431,43 KB)

Iskanje izvedeno v 0.28 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici