| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


81 - 90 / 341
Na začetekNa prejšnjo stran567891011121314Na naslednjo stranNa konec
81.
Dopolnitev ponudbe Izobraževalnega centra Piramida Maribor z ekološkimi pekovskimi in slaščičarskimi izdelki
Darko Hercog, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: V zadnjih letih se je pojavil porast zanimanja za ekološke izdelke. Temu je sledil tudi Izobraževalni center Piramida Maribor, v okviru katerega deluje Medpodjetniški izobraževalni center (MIC). Njegov namen je vzpostavitev infrastrukture za izvajanje vseh oblik izobraževanja ter usposabljanja za potrebe živilstva in prehrane. Projekt, v katerega je bil Center vključen, je omogočil, da sta začeli delovati Učna prodajalna in slaščičarna. Poleg osnovne ponudbe kruhov, pekovskega peciva in slaščic smo si v Centru zadali cilj ljudem ponuditi tudi ekološke izdelke. Tako je MIC v redno ponudbo dodal dva ekološka pekovska izdelka in pet ekoloških slaščičarskih izdelkov. Vsi izdelki so iz ekološko pridelanih in certificiranih surovin ter prostorsko in časovno ločeni od priprave neekoloških izdelkov. V diplomskem delu je opisan proces nastanka izdelka od nabave do distribucije. Natančno so torej prikazane recepture in postopki priprave za vsak izdelek, opozorjeno je na spremembe sistema HACCP, opisani so obrazci za spremljanje živil in zapisniki pri izdelavi ter deklaracije. Vse to je omogočilo vključitev izdelkov v ponudbo Učne prodajalne in slaščičarne.
Ključne besede: Izobraževalni center Piramida Maribor – Medpodjetniški izobraževalni center (MIC), ekološka predelava, ekološki pekovski izdelki, ekološki slaščičarski izdelki
Objavljeno v DKUM: 08.12.2017; Ogledov: 905; Prenosov: 67
.pdf Celotno besedilo (1,30 MB)

82.
Metode ustvarjalnega mišljenja pri oživitvi trgovsko poslovnega centra city maribor
Rebecca Trobas, 2017, diplomsko delo

Opis: Ustvarjalnost zahteva pogum, da izrazimo svoj pogled in ideje ter da se nehamo oklepati gotovosti. Čeprav je vrhunska ustvarjalnost relativno redka, se preprosta iznajdljivost pojavi pri vseh ljudeh. Prav to iznajdljivost je treba spodbujati, da čez čas preraste v ustvarjalnost. V diplomskem projektu smo ugotovili, da je ustvarjalen prav vsak posameznik, ki išče ter na koncu tudi najde nekaj novega. Ustvarjalno mišljenje in s tem tudi metode so vsekakor zelo pomembne v vsakdanjem življenju, saj lahko preko njih pridemo do najrazličnejših in zanimivih idej. Poleg tega pa lahko preko njih rešimo še tako kompleksen problem. Problem, ki smo si ga zastavili, temelji na oživitvi trgovsko poslovnega centra City v Mariboru. Sam center se nahaja na sredi poslovnega središča mesta in je tako rekoč obdan z vsemi pomembnejšimi institucijami mesta Maribor. Prav vsak prebivalec mesta lahko potrdi, da omenjen center še zdaleč ni to, kar je bil včasih. Da se mestnemu jedru ne godi najbolje, lahko opazi prav vsak, ki se v popoldanskih urah odpravi po mestnih ulicah. Kljub izredno dobri lokaciji, trgovsko poslovni center nekako nazaduje. Menimo, da bi ga lahko z dobrimi idejami ponovno povzdignili med konkurenčne trgovsko poslovne centre. Prav metode ustvarjalnega mišljenja lahko pomagajo pri iskanju idej in rešitev za zastavljeni problem. Osredotočili smo se na dve skupini, in sicer na individualne metode in skupinske metode ustvarjalnega mišljenja, preko katerih pa smo na koncu prišli do zanimivih in predvsem koristnih idej. Potrdili smo predvidevanje, da se trgovsko poslovni center City v Mariboru srečuje s preveliko konkurenco na trgu. Dejstvo je, da morajo vsa večja in tudi manjša podjetja, ki želijo v današnjem času uspeti, vlagati v svoj razvoj na vseh področjih. Omenjenemu centru pa prav tega primanjkuje. Preko dveh sklopov metod, smo prišli do velikega števila idej, ki bi dejansko lahko koristile in predvsem pripomogle k temu, da bi se center vsaj približal temu, kar je včasih dejansko bil.
Ključne besede: ustvarjalnost, mišljenje, skupinske metode, individualne metode, trgovsko poslovni center City Maribor
Objavljeno v DKUM: 22.11.2017; Ogledov: 1352; Prenosov: 147
.pdf Celotno besedilo (1,15 MB)

83.
Javna pooblastila centrov za socialno delo in upravni postopek oddaje otroka v rejništvo
Špela Havle, 2017, diplomsko delo

Opis: Centrom za socialno delo so z vrsto zakonov podeljena javna pooblastila iz državne pristojnosti – izvajajo vrsto del in nalog, pri čemer so v ospredju socialnovarstvene storitve; določene aktivnosti, s katerimi se odloča o pravicah in obveznostih ter pravnih koristih v upravnih zadevah, pa so vodene po upravnem postopku. Zakon o splošnem upravnem postopku se v upravnih postopkih pred centri za socialno delo uporablja subsidiarno, ko v področnih zakonih ni urejen poseben upravni postopek. Zaradi narave socialnega dela nastaja konflikt med oblastno funkcijo centrov za socialno delo in osnovnimi nalogami svetovanja in pomoči ljudem, saj se prepletata servisna in izvršilna funkcija centrov za socialno delo. Že vrsto let obstaja soglasje, da odločanje centrov za socialno delo z upravnimi odločbami ni najprimernejše, saj so centri za socialno delo postavljeni v več različnih vlog, ki so si med seboj lahko tudi kontradiktorne, zato se bo tovrstno odločanje prestavilo na pristojna sodišča. Potem ko se je v letu 2016 v splošni in strokovni javnosti zgodil odmeven primer 'koroških dečkov', so se v različnih medijskih nastopih starih staršev dečkov in njunih pravnih predstavnikov na eni strani ter predstavnikov ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, centrov za socialno delo in strokovnjakov s področja socialne stroke na drugi strani, so se javno pokazala velika razhajanja v razumevanju in uporabi pravnih predpisov. Izhajajoč iz tega primera smo si zastavili osnovni cilj naše naloge, da proučimo pravno ureditev in prakso pristojnih organov s področja rejništva v Sloveniji ter da opravimo pregled primera 'koroških dečkov'. V raziskavi smo ugotovili, da veljavna zakonodaja na področju rejništva pušča preveč odprtih vprašanj in pravnih praznin, zato v postopkih izvajanja rejniške dejavnosti oziroma izdajanja dovoljenj za izvajanje rejniške dejavnosti prihaja do nezakonite prakse in nejasne ločnice med strokovnim delom in izvajanjem upravnega postopka.
Ključne besede: javno pooblastilo, center za socialno delo, upravni postopek, rejništvo.
Objavljeno v DKUM: 21.11.2017; Ogledov: 2571; Prenosov: 228
.pdf Celotno besedilo (530,40 KB)

84.
Postopek odvzema poslovne sposobnosti z analizo aktualne sodne prakse
Anja Majcenič, 2017, magistrsko delo

Opis: Poslovna sposobnost spada med temeljne atribute fizičnih oseb, ki je povezana z vsemi področji posameznikovega življenja in na podlagi katere lahko oseba samostojno sklepa pravne posle, pridobiva pravice in se zavezuje. Veljavna slovenska zakonodaja še vedno predvideva možnost odvzema poslovne sposobnosti, ki radikalno posega v človekovo življenje. Poslovna sposobnost se lahko deloma ali popolnoma odvzame polnoletni osebi, ki zaradi duševne bolezni, duševne zaostalosti, odvisnosti od alkohola ali mamil ali iz drugega vzroka, ki vpliva na psihofizično stanje, ni sposobna skrbeti sama zase, za svoje pravice in koristi. Postopek se praviloma začne na predlog upravičenega predlagatelja ali po uradni dolžnosti sodišča. Kadar sodišče v izvedenem postopku ugotovi izpolnjenost pogojev za odvzem poslovne sposobnosti, izda sklep in ga pošlje pristojnemu Centru za socialno delo, ta pa osebo postavi pod skrbništvo in ji določi skrbnika. Oseba s popolno odvzeto poslovno sposobnostjo v pravnem prometu ne more več samostojno nastopati, medtem ko je oseba z delno odvzeto poslovno sposobnostjo postavljena v položaj mladoletnika med petnajstim in osemnajstim letom. Centru je v tem primeru omogočena določitev pravnih poslov, ki jih sme oseba z delno odvzeto poslovno sposobnostjo skleniti samostojno in brez odobritve skrbnika, vendar bi zaradi možnosti prekomernega posega v človekove pravice to moralo storiti že sodišče. Z odvzemom poslovne sposobnosti se globoko poseže v posameznikove osebnostne pravice, zato je v skladu z ureditvami modernih držav nujna odprava odvzema poslovne sposobnosti in prenova področja skrbništva za odrasle osebe. Prve spremembe se obetajo z začetkom veljavnosti Družinskega zakonika, vendar bi bila potrebna celovitejša reforma, na podlagi katere bi država osebam zagotavljala pomoč samo za tista življenjska področja oz. zadeve, kjer bi jo te dejansko potrebovale in ki bi se presojala glede na okoliščine vsakega posameznega primera.
Ključne besede: pravna sposobnost, poslovna sposobnost, popolni odvzem poslovne sposobnosti, delni odvzem poslovne sposobnosti, center za socialno delo, skrbništvo.
Objavljeno v DKUM: 03.11.2017; Ogledov: 3567; Prenosov: 402
.pdf Celotno besedilo (728,44 KB)

85.
Zavarovanje otrokovega premoženja
Eva Pajtler, 2017, diplomsko delo

Opis: Otroci so ena izmed najšibkejših kategorij subjektov prava, zato je potrebna posebna skrb pri varovanju njihovih pravic in koristi. Poleg varstva in vzgoje otroka, je potrebno poskrbeti tudi za zavarovanje vseh drugih otrokovih pravic in koristi, kamor sodijo tudi otrokove premoženjske pravice in koristi. ZZZDR v mnogo členih določa otrokovo korist kot osnovno vodilo za ravnanje v vseh zadevah v zvezi z otrokom. Otrokova korist je pravni standard, torej vrednostni pojem, ki ga je potrebno v vsakem posameznem primeru konkretizirati, glede na dane okoliščine. Starši morajo izvrševati svojo roditeljsko pravico v otrokovo korist, prav tako morajo skrbeti za otrokovo premoženje ter ga upravljati v otrokovo korist. Kadar starši ne upravljajo otrokovega premoženja v otrokovo korist, je potreben poseg pravnega reda. Centri za socialno delo in sodišča nadzorujejo upravljanje otrokovega premoženja in sprejemajo potrebne ukrepe, kadar starši odpovedo. Center za socialno delo lahko od staršev zahteva, da podajo račun o upravljanju otrokovega premoženja, kadar so ogrožene otrokove premoženjske koristi. Od sodišča pa lahko zahteva, da dovoli zavarovanje na premoženju staršev. Center za socialno delo lahko tudi predlaga sodišču, da se postavi starše v položaj skrbnika glede upravljanja otrokovega premoženja. Center za socialno delo lahko postavi mladoletnemu otroku skrbnika za poseben primer ter s tem poskrbi za varstvo otrokovih premoženjskih koristi. Starši smejo odsvojiti ali obremeniti substanco otrokovega premoženja samo s privolitvijo centra za socialno delo. Pri tem se poraja vprašanje, ali je takšna ureditev res v največjo otrokovo korist ali bi bila potrebna drugačna ureditev tega področja. Pristojnosti za sprejemanje ukrepov za zavarovanje otrokovih premoženjskih koristi si delita sodišče in center za socialno delo. Sodišče sprejema ukrepe za zavarovanje otrokovega premoženja v nepravdnem postopku, center za socialno delo pa sprejema te ukrepe v upravnem postopku. Takšna ločenost pristojnosti in različnost postopkov je v nasprotju z osnovnim vodilom otrokove koristi. S pomočjo Centra za socialno delo Ravne na Koroškem in Centra za socialno delo Radlje ob Dravi sem pridobila statistične podatke o sprejetju ukrepov za zavarovanje otrokovega premoženja, katere sem predstavila v diplomskem delu. Praksa centrov za socialno delo kaže, da vsebuje ZZZDR na obravnavanem področju nedodelanosti in pomanjkljivosti. 21. 3 2017 je bil sprejet Družinski zakonik, ki odpravlja pomanjkljivosti in sporno ureditev obravnavanega področja ter zagotavlja večje varovanje otrokove koristi.
Ključne besede: Otrokovo premoženje, otrokova korist, center za socialno delo, kolizijski skrbnik, predznamba zastavne pravice, prepoved odtujitve in obremenitve.
Objavljeno v DKUM: 30.10.2017; Ogledov: 1419; Prenosov: 150
.pdf Celotno besedilo (695,48 KB)

86.
Primerjava Centra za varovanje in zaščito slovenske policije s primerljivimi izbranimi enotami po svetu : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Martin Urankar, 2017, diplomsko delo

Opis: V uvodnem delu diplomskega dela je predstavljeno zakaj je varovanje državnih voditeljev in ostalih državnikov pomembno, kakšna je zgodovina nastanka enot za osebno varovanje in kaj bo sam cilj diplomskega dela. Glavna naloga je bila se osredotočiti in diplomo izdelati v okviru postavljenih hipotez. V nadaljevanju so predstavljeni nekateri pojmi s področja varovanja. Nato so glede na javno dostopne podatke predstavljene službe za varovanje nekaterih pomembnih oseb in objektov izbranih držav. To so Center za varovanje in zaščito slovenske policije,kanadska Royal canadian mounted police, indijske Special protection group, President's bodyguards, National security guard in oddelek delhiške policije, izraelski Shin Bet, nigerijska State security service, novozelandski Diplomatic protection service, filipinski Presidential security group, poljski Buiro ochrony rzadu, romunski Serviciul de protectie si paza, južnokorejski Presidential security service, švedski Sakerhetspolisen, vatikanska Švicarska garda ter United states secret service in Diplomatic security service Združenih držav Amerike. Službe so pod državo v kateri delujejo opisane tako, da je najprej opisana njihova zgodovina nastanka, nato pa se je ugotavljalo pod kakšno matično telo spadajo, koliko služb ali enot za varovanje pomembni oseb v državi sploh je in katere funkcionarje varujejo. Po tem so službe za varovanje iz vseh izbranih tujih držav posamično primerjane s Centrom za varovanje in zaščito slovenske policije. Zaključek diplomske naloge vsebuje potrditve oziroma zavrnitve na začetku postavljenih hipotez. Ugotovljeno je, da službe za varovanje nekaterih pomembnih oseb in objektov različnih držav, z manjšimi odstopanji varujejo primerljive funkcionarje. Prav tako je lahko razbrano, da nimajo vse izbrane države le po eno takšno službo in, da niso razvrščene pod primerljiva matična telesa.
Ključne besede: policija, varovanje, osebno varovanje, Center za varovanje in zaščito, organiziranost, primerjave, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 27.10.2017; Ogledov: 1479; Prenosov: 136
.pdf Celotno besedilo (509,20 KB)

87.
Uspešnost zdravstveno vzgojne delavnice »Zdravo hujšanje«
Nataša Kolar, 2017, magistrsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Čezmerna hranjenost in debelost pridobivata epidemiološko razsežnost. Zaradi porasta deleža čezmerno hranjenih in debelih ljudi želita Evropa in nacionalna politika s svojimi preventivnimi pristopi zmanjšati delež ljudi s tovrstno problematiko. V ta namen je v Sloveniji izoblikovan nacionalni program za hujšanje, ki se izvaja na primarni ravni. Zato smo z raziskavo želeli ugotoviti uspešnost delavnice »Zdravo hujšanje« in dejavnike za uspeh ter neuspeh po zdravstveno vzgojni delavnici. Raziskovalna metodologija: V teoretičnem delu magistrskega dela smo uporabili deskriptivno metodo dela, v empiričnem delu magistrskega dela pa smo uporabili kvantitativni in kvalitativni pristop raziskovanja. Raziskava je potekala v Centru za krepitev zdravja Celje. Za analizo podatkov smo uporabili računalniški program Microsoftov Excel z vrtilno tabelo, SPPS in sistematično metodo za analizo kvalitativnih podatkov. Rezultati: Zdravstveno vzgojna delavnica je uspešna, saj je bilo le 14 % udeležencev neuspešnih na vseh področjih spreminjanja življenjskega sloga. Na uspeh udeležencev zdravstveno vzgojne delavnice ne vplivata starost in izobrazba, saj v analizi nismo zaznali, da bi obstajale statistično pomembne razlike (p > 0,05). Ugotovili pa smo, da je padec motivacije glavni vzrok za ponovni porast telesne mase po končani zdravstveno vzgojni delavnici. Sklep: Ugotavljamo, da je v obravnavi udeležencev v procesu hujšanja pomemben timski pristop. Posamezniki po zdravstveno vzgojni delavnici zdravo hujšanje izgubijo motivacijo, zato priporočamo, da se v proces hujšanja vključujejo tudi bližnji.
Ključne besede: zdravje, javno zdravje, primarno zdravstveno varstvo, Center za krepitev zdravja, kronično nenalezljive bolezni, debelost, hujšanje
Objavljeno v DKUM: 18.10.2017; Ogledov: 3352; Prenosov: 401
.pdf Celotno besedilo (1,33 MB)

88.
LABORATORIJSKO SREDIŠČE V KAMPUSU TEHNIČNIH FAKULTET UNIVERZE V MARIBORU
Matic Bogolin, 2017, delo diplomskega projekta/projektno delo

Opis: V projektni nalogi se srečujemo z problemom prostorske stiske, ki se pojavlja na fakulteti za strojništvo. Na podano lokacijo bomo skušali umestiti objekt, ki bo funkcionalen ter primeren za več programov. Zasnovali ga bomo tako da bo multifunkcionalen ter če se kadarkoli spremeni namembnost objekta bo le tega možno preurediti brez večjih posegov v konstrukcijo. Prav tako bomo v okolico dodali zelene površine saj menimo, da bi le te vplivale na boljše počutje študentov.
Ključne besede: arhitektura, laboratorij, laboratorij za strojništvo, laboratorijski center oz. centri, Univerza v Mariboru, fakulteta, šolske stavbe
Objavljeno v DKUM: 05.09.2017; Ogledov: 1319; Prenosov: 199
.pdf Celotno besedilo (81,62 MB)

89.
Turistično informacijski center v Čakovcu
Klara Glad, 2017, delo diplomskega projekta/projektno delo

Opis: V projektni nalogi je izdelana arhitekturna rešitev turistično informacijskega centra z vključeno kavarno. Lokacija centra se nahaja v središču mesta Čakovec na Trgu Republike. S projektom sam želela približati gradnjo s sodobnimi in tradicionalnimi materiali ter omogočiti uporabnikom dostop do najbolj svežih informacij in najbolj udobno in ugodno bivanje v mestu.
Ključne besede: Arhitektura, turizem, informacije, center, slama, Čakovec
Objavljeno v DKUM: 29.08.2017; Ogledov: 874; Prenosov: 162
.pdf Celotno besedilo (39,52 MB)

90.
Limit cycle bifurcated from a center in a three dimensional system
Bo Sang, Brigita Ferčec, Qin-Long Wang, 2016, izvirni znanstveni članek

Opis: Based on the pseudo-division algorithm, we introduce a method for computing focal values of a class of 3-dimensional autonomous systems. Using the $Є^1$-order focal values computation, we determine the number of limit cycles bifurcating from each component of the center variety (obtained by Mahdi et al). It is shown that at most four limit cycles can be bifurcated from the center with identical quadratic perturbations and that the bound is sharp.
Ključne besede: algorithms, three dimensional systems, focal value, limit cycle, Hopf bifurcation, center
Objavljeno v DKUM: 08.08.2017; Ogledov: 2515; Prenosov: 135
.pdf Celotno besedilo (236,33 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.29 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici