81. Zadovoljstvo uporabnikov z naravoslovnimi aktivnostmi v centru eksperimentov MariborSabina Gaberšek, 2018, magistrsko delo Opis: Namen magistrskega dela je ugotoviti v kolikšni meri so učenci/dijaki, učitelji in vzgojitelji zadovoljni z izvedenimi aktivnostmi v Centru eksperimentov Maribor (CEM) za namen izboljšanja ponudbe. Ker iz objavljenih tujih raziskav ugotavljamo, da obiskovalci znanstvenih centrov (npr. Ontario v Kanadi) tem zelo zaupajo, nas je prav tako zanimalo komu anketirani učenci/dijaki naše raziskave najbolj zaupajo. Tuje raziskave še poročajo, da se obiskovalcem centra poveča motivacija za naravoslovne vsebine, kar smo želeli tudi preveriti. V vzorec smo zajeli 304 učencev/dijakov, 19 učiteljev in 3 vzgojitelje. S pomočjo neparametričnih testov smo ugotovili, da so vsi anketiranci v splošnem zadovoljni z izvedenimi aktivnostmi. Učenci/dijaki so najpogosteje obiskali center v sklopu naravoslovnega dneva in nekoliko pogosteje so ga obiskali srednješolci. Učenci/dijaki redko obiskujejo znanstvene centre in najbolj zaupajo, glede točnosti in zanesljivosti informacij, družini in prijateljem. Zaupanje znanstvenim centrom in izobraževalnim ustanovam pa prav tako precej zaupajo. Udeleženci raziskave so v CEM najpogosteje izvedli delavnico izdelovanja bioplastike. Učitelji so se odločili za obisk centra zaradi velikega nabora različnih delavnic in niso imeli težav z iskanjem podatkov o centru. S katalogom so bili zadovoljni, vendar menijo, da so pomanjkljivo napisani cilji delavnic. Navajajo, da učence/dijake navdušujejo za naravoslovje in v pouk vpeljujejo učenje z raziskovanjem in eksperimentalno delo. Vzgojitelji so izvedeli za CEM od zaposlenih v vrtcu in za izvajanje aktivnosti so se odločili zaradi zanimivih delavnic v sklopu abonmaja.
V CEM izvajajo zanimive in poučne naravoslovne delavnice, saj je bila večina anketirancev zadovoljnih z izvedbo le teh. Ugotavljamo, da je delavnica izdelovanja bioplastike trenutno najbolj aktualna, kakor tudi abonma za vrtce. Smiselno je obnoviti delavnice, ki niso bile nikoli izbrane in potrebno je posodobiti zapis ciljev v katalogu delavnic, saj je to učitelje največkrat zmotilo. Predlagamo pripravo programa za naravoslovne dneve z realizacijo učenja z raziskovanjem in ne le »hands-on« izvedbe. Aktivna udeležba na delavnicah znanstvenega centra učencem poveča motivacijo za učenje naravoslovnih vsebin, kar bi lahko posledično vodilo v izboljšanje rezultatov mednarodnih raziskav, kot je PISA.
Ključne besede: Center eksperimentov Maribor, znanstveni centri, učenje z raziskovanjem, raziskave na področju naravoslovne pismenosti
Objavljeno v DKUM: 28.11.2018; Ogledov: 1143; Prenosov: 97
 Celotno besedilo (2,06 MB) |
82. Stres in obremenjenost osebja zdravstvene nege v urgentni dejavnostiPrimož Kmetič, 2018, diplomsko delo Opis: Izhodišča: Delo v urgentni dejavnosti je stresno in obremenjujoče, saj se lahko stanje ter število pacientov nenadoma drastično spremeni. To pa lahko igra veliko vlogo pri pojavu stresa, ki posledično vpliva na psiho – fizično pripravljenost zaposlenih.
Raziskovalne metode: Za izdelavo diplomske naloge smo uporabili deskriptivno metodo dela ter kvantitativno metodologijo. Za izdelavo teoretičnih izhodišč smo uporabili domačo ter tujo literaturo. V empiričnem delu diplomske naloge smo uporabili anonimni anketni vprašalnik, ki je bil sestavljen iz skupno 18 vprašanj. Vprašanja so bila zaprtega tipa, delno odprtega tipa ter Likertove lestvice. Ciljna populacija so bili zaposleni v zdravstveni negi v enem izmed univerzitetnih kliničnih centrov v Sloveniji na področju urgentne dejavnosti.
Rezultati: Anketirana populacija je mnenja, da je delo v urgentni dejavnosti stresno in obremenjujoče ter da ima stres, ki ga doživijo v delovnem okolju tudi vpliv na njihovo osebno ali družinsko življenje. Kot posledico izpostavljenosti stresa pa največkrat navajajo utrujenost, nespečnost ter povečano uživanje zdravju škodljivih razvad.
Diskusija in zaključek: Dolgoročna izpostavljenost stresu vodi v preobremenjenost in posledično do sindroma izgorelosti. Veliko krat se stres, ki ga doživljajo zaposleni v urgentni dejavnosti preslika v domače okolje.
Ključne besede: medicinska sestra, urgentni center, stres, stres v delovnem okolju, obremenjenost, izgorevanje, simptomi izgorevanja, urgentna medicinska sestra
Objavljeno v DKUM: 15.11.2018; Ogledov: 1607; Prenosov: 363
Celotno besedilo (781,76 KB) |
83. Analiza narave dela policistov Operativno - komunikacijskega centra policijske uprave Ljubljana : magistrsko deloSara Kandolf, 2018, magistrsko delo Opis: Operativno-komunikacijski center (v nadaljevanju OKC) je najmlajša operativna služba policije, ki je bila kot takšna ustanovljena leta 1992. Javnosti je omenjena služba poznana predvsem po interventni telefonski številki 113, na kateri klice sprejemajo, obravnavajo in evidentirajo policisti OKC. V Sloveniji je na osmih Policijskih upravah (v nadaljevanju PU) organiziranih osem OKC PU, katerih namen je izvajanje vseh potrebnih postopkov za zagotovitev prvih nujnih ukrepov policije na kraju dogodka (Gradišnik in Ristič, 2012).
Magistrsko delo obravnava analizo narave dela policistov OKC PU LJ. S pomočjo vprašalnika smo izvedli empirično raziskavo med 28 policisti OKC PU LJ. Na podlagi analize pridobljenih podatkov smo želeli ugotoviti, ali prihaja do statistično značilnih razlik med izkazano samoučinkovitostjo in usposobljenostjo policistov OKC PU LJ in njihovo delovno dobo ter funkcijo, ki jo opravljajo na delovnem mestu. Nadaljnje smo želeli ugotoviti, kateri so tisti dejavniki, ki vplivajo na zaznavo samoučinkovitosti policistov OKC PU LJ na delovnem mestu. Ugotovitve raziskave so pokazale, da pri zaznavi samoučinkovitosti in usposobljenosti policistov OKC PU LJ na delovnem mestu ne prihaja do statistično značilnih razlik niti glede na delovno dobo niti glede na funkcijo, ki jo policisti OKC PU LJ opravljajo na delovnem mestu. Na podlagi ugotovitev smo sklenili, da so policisti OKC PU LJ za delo dobro usposobljeni, sebe pa ocenjujejo kot samoučinkovite. Prav tako pa so ugotovitve raziskave pokazale, da komuniciranje med policisti OKC PU LJ in napotenimi policisti vpliva na zaznavo samoučinkovitosti policistov OKC PU LJ na delovnem mestu. Iz tega je razviden velik pomen dobrega sodelovanja policistov OKC PU LJ s policisti na terenu, saj boljše komuniciranje med policisti OKC PU LJ in napotenimi policisti vodi k večji zaznavi samoučinkovitost policistov OKC PU LJ na delovnem mestu.
Ključne besede: magistrska dela, Operativno-komunikacijski center, Policija, napotitev, samoučinkovitost, usposobljenost, analiza narave dela
Objavljeno v DKUM: 11.10.2018; Ogledov: 1133; Prenosov: 158
Celotno besedilo (762,17 KB) |
84. Tehnologija monitoringa dinamike zeničnega refleksa s pupilometrijoMiha Trupi, 2018, diplomsko delo Opis: Uvod: Zenice so del telesa katere so pomemben indikator za dokazovanje dogajanj v telesu. Prav tako je merjenje širine zenic zelo pomemben dejavnik pri diagnozi bolezni. Namen raziskave je bil analizirati spremenljivke pupilometra in v simulacijskem okolju simulirati patološki in normalni zenični refleks.
Raziskovalne metode: Eksperimentalno deskriptivno študijo smo izvedli v simulacijekm okolju na simulatorju METI HPS. Za meritve zeničnega refleksa smo uporabljali pupilometer NPi-200, proizvajalca neuroptics. Normalni zenični refleks smo simulirali tako da smo na simulatorju nastavili zdravega bolnika in modelsko zasnovan odziv. Patološka scenarija sta vsebovala neodzivne zenice premera 3mm in 8 mm.
Rezultati: Ugotavljamo, da je s pupilometrijo mogoče izmeriti spremenljivke kot so širina zenic, latenca širjenja oziroma oženja, zenic in poseben NPI (neurological pupil) indeks. Pri patološkem scenariju neodzivnih zenic veličine 3 mm ugotavljamo ,da aparat izmeri povprečno vrednost 3,02 ±0,09 mm. Pri neodzivnih zenicah premera 8 mm pa smo dobili povprečno vrednost 8,69 ±0,09 mm. Ostale spremenljivke pri patoloških scenarijih pričakovano niso bile prikazane.
Razprava in zaključek: Ugotavljamo da je simulator ustrezno orodje za prikaz delovanja aparata kot za možnost učenja različnih scenarijev. Pri normalnih meritvah na HPS METI simulatorju, bi lahko meritve bile še bolj natančne če bi imeli zmogljivejše simulacijsko oko.
Ključne besede: simulacije, nevrološka stanja, HPS METI simulator, NPi-200, meritve, urgentna stanja, simulacijski center
Objavljeno v DKUM: 05.10.2018; Ogledov: 1640; Prenosov: 172
Celotno besedilo (1,22 MB) |
85. Center for Research and Conservation of Endemic Plants with Ornithological Center in MontenegroMina Gutović, 2018, magistrsko delo Opis: The purpose of this master thesis is to plan a Center for the research and
conservation of endemic plants with an ornithological center. The project,
located on Lake Skadar, aims to educate and inform visitors, raise awareness
and interest in the environment, plants, and birds, as well as to put an
emphasis on the natural and cultural richness of the Lake. The vision of this
project is based on the theoretical research of the vernacular architecture
of the Lake Skadar basin and other similar examples in the world. The
new architecture fits into the existing ambience, associating itself with old
architecture in its form, volume and use of materials.
In addition to the educational and scientific functions, the project aims at
developing tourism in this area. Therefore, the complex consists of facilities
that are located on several different locations on the territory of Lake Skadar.
This design project includes the following facilities: a laboratory center,
museum and restaurant, an ornithological center facility with staff offices
and accommodation units for guest lecturers, a Museum Education Pavilion,
a teahouse, an observation point for birds, sales stands, public toilets, as well
as an informative and urban mobilier.
Ključne besede: Lake Skadar, center for research, ornithological center, visitors center
Objavljeno v DKUM: 04.10.2018; Ogledov: 1210; Prenosov: 499
Celotno besedilo (137,97 MB) |
86. Medgeneracijski center TeznoRok Peternel, 2018, delo diplomskega projekta/projektno delo Opis: Živimo v času velikih nasprotij. Po eni strani nam tehnologija omogoča več prostega časa kot kadarkoli doslej, po drugi strani pa vedno manj tega časa preživimo na kakovosten način. Vedno manj je tudi druženja znotraj in zunaj ozkega kroga družine, saj imamo vse potrebno na dosegu roke znotraj lastnega doma.
Ta projektna naloga je izdelena kot iniciativa za kakovostno preživljanje prostega časa skozi različne športne in interesne dejavnosti in skozi druženje vseh starostnih skupin raziskuje idejo medgeneracijskega centra na območju Tezna v Mariboru.
Ključne besede: medgeneracijski center, povezovanje generacij, center aktivnosti, izobraževanje, športne aktivnosti, socializacija, odprti prostor
Objavljeno v DKUM: 24.09.2018; Ogledov: 1364; Prenosov: 233
Celotno besedilo (132,33 MB) |
87. Celovita prenova gradu Velika NedeljaMaruša Korpič Lesjak, 2018, delo diplomskega projekta/projektno delo Opis: Projektna naloga obravnava revitalizacijo oziroma prenovo velikonedeljskega gradu, ki je eden vidnejših kulturnozgodovinskih objektov na območju Občine Ormož. Namen diplomskega dela je izdelati in predstaviti model obnove gradu in vpliv tega na okolje. Naloga je sestavljena iz dveh delov: iz analitičnega, kjer sta predstavljeia zgodovina in arhitekturna analiza gradu, ter iz projektnega dela, kjer so prikazani posegi in predlogi za njegovo prenovo ter ureditev okolice. Z denacionalizacijo v 90. letih je grad Velika Nedelja prišel v last in upravljanje križniškega reda. V njem so stanovanja, del gradu pa se uporablja za muzejsko dejavnost. V prvi polovici 18. stoletja so grad baročno predelali in danes spada med enega izmed redkih, dobro ohranjenih zgodnjebaročnih zgradb pri nas. Od takrat tudi izvira sedanja podoba Velike Nedelje, štiritraktne dvonadstropne zasnove z okroglimi ogelnimi stolpi. Je izredno zanimivo zasnovan in očara predvsem z notranjim dvoriščem, grajsko kapelo in s stopniščem ter s svojo lego, ki nudi dober razgled na njegovo okolico.
K prenovi gradu sem pristopila celostno in z željo po ohranitvi značilnih elementov grajske arhitekture. Zaradi večjih možnosti trženja kapacitet sem ga preuredila v rokodelski center, ki vključuje muzejski del z razstavišči in poslovne prostore, rokodelske delavnice, trgovino, kavarno, prostor za družabne in poslovne dogodke. Ureditev okolice gradu vključuje vzpostavitev obrambnega jarka, dvižnega mostu ter ureditev pobočja gradu. Pri revitalizaciji sem upoštevala potrebe muzejske stroke in zahteve križniškega reda kot lastnika gradu ter jih smiselno vključila v zasnovo objekta. S tem ne bi dosegla samo obnove gradu ter mu dala novo funkcijo, temveč vplivala tudi na širšo območje in ljudi, ki bivajo v tej lokalni skupnosti.
Ključne besede: grad, Velika Nedelja, prenova, obnova, revitalizacija, križniški red, rokodelci, center, arhitektura
Objavljeno v DKUM: 13.09.2018; Ogledov: 1400; Prenosov: 190
Celotno besedilo (19,60 MB) |
88. Mobing – nasilje na delovnem mestuSandra Velov, 2018, diplomsko delo/naloga Opis: V teoretičnem in raziskovalnem delu smo preučili tematiko mobinga oz. nasilja na delovnem mestu. V teoretičnem delu smo pojasnili, kaj je mobing ter kakšne vrste in oblike mobinga poznamo. Nato smo prikazali, kateri so možni vzroki za pojav mobinga ter njegove posledice. V nadaljevanju smo opredelili, kateri so izvajalci in žrtve mobinga ter predlagali nekatere ukrepe za preprečitev mobinga. V raziskovalnem delu nas je zanimalo, koliko je mobing prisoten v Biotehniškem centru Naklo, kateri so najpogostejši vzroki za pojav mobinga, kdo so največkrat njegove žrtve, kakšne so lahko posledice ter kdo so največkrat njegovi izvajalci. Zanimalo nas je tudi, kakšne oblike mobinga so zaposleni v Biotehniškem centru Naklo doživeli oz. opazili ter kakšni ukrepi obstajajo za njegovo preprečitev.
Ugotovili smo, da je mobing prisoten v organizaciji, najpogosteje v psihični obliki. Prav tako smo ugotovili, da slabo vodstvo in časovni pritiski največkrat povzročajo mobing. Izkazalo se je, da so žrtve mobinga moški in ženske. Povzročitelji so največkrat nadrejeni ter sodelavci. Prav tako smo ugotovili tudi možne posledice, ki se pojavijo kot rezultat mobinga in kako te posledice vplivajo na organizacijo in na zaposlene. Izkazalo se je, da so splošna utrujenost, nezmožnost koncentracije pri delu ter razočaranje največkrat posledice mobinga.
Kot pomoč pri preprečevanju mobinga smo predlagali preventivne ukrepe s strani posameznikov in s strani organizacije. Anketiranci menijo, da sta zaupati nadrejenemu ter nagovor napadalca najbolj ustrezna ukrepa za preprečitev mobinga s strani posameznika. Prav tako se je izkazalo, da sta ukrepa sankcije zoper napadalce ter izobraževanje zaposlenih o mobingu in njegovih posledicah najbolj ustrezna za preprečitev mobinga s strani organizacije.
Ključne besede: mobing, trpinčenje, psihično nasilje, Biotehniški center Naklo, konflikt
Objavljeno v DKUM: 13.09.2018; Ogledov: 2301; Prenosov: 254
Celotno besedilo (952,91 KB) |
89. |
90. Pravna vprašanja državnega štipendiranjaBarbara Ploj, 2018, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava pravna vprašanja državnega štipendiranja. Primarna zakona, ki posegata na področje državnega štipendiranja sta Zakon o štipendiranju in Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev. V prvem delu diplomske naloge so opredeljeni splošni pojmi, ki se nanašajo na državno štipendijo, kot sta štipendist in štipenditor. Sledi umestitev državne štipendije v sistem socialne varnosti ter razvoj politike državnega štipendiranja v Republiki Sloveniji. Diplomsko delo se nadaljuje z navedbo ostalih možnosti, ki jih imajo dijaki in študentje, da pridobijo katero drugo obliko štipendije ter podrobnejšim opisom namena in funkcije štipendiranja. Osrednji del naloge se nanaša na državno štipendijo, kjer jo podrobneje opisujem in opredeljujem. Obrazložen je postopek, vir financiranja, upravičenci, pogoji za mirovanje štipendijskega razmerja, prenehanje, odvisnost pridobitve od materialnega položaja oseb ter organi, ki sodelujejo v postopku pri uveljavljanju pravice. Ker se v Republiki Sloveniji pripravlja nekaj novosti na področju štipendiranja, sem predstavila tudi ključne novosti, ki jih bo prinesla reorganizacija Centrov za socialno delo ter novela Zakona o štipendiranju, ki bo v veljavo stopila v študijskem letu 2018/2019.
Ključne besede: štipendija, štipendist, sodna praksa, Center za socialno delo, upravni postopek, pravice iz javnih sredstev, socialna varnost
Objavljeno v DKUM: 06.08.2018; Ogledov: 1911; Prenosov: 200
Celotno besedilo (1,29 MB) |
