Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Magistrska naloga obravnava nastajanje in oblikovanje kiparske zbirke Moderne galerije v Ljubljani, v obdobju od ustanovitve te nacionalne institucije za moderno in sodobno umetnost leta 1948 do konca petdesetih let 20. stoletja. Osrednji del naloge je posvečen analizi načinov pridobivanja kiparskih del za zbirko. Dela so bila delno prevzeta od Narodne galerije, delno so prišla v zbirko z odkupi neposredno od avtorjev, manjši delež skulptur pa je galerija pridobila z nakupom od Umetniške zadruge Ljubljana in z darovi od umetnikov oziroma Republiškega sekretariata za prosveto in kulturo. V nalogi je najprej predstavljeno, kako sta bili razmejeni kiparski zbirki Narodne in Moderne galerije ter kako in kdaj so potekali prevzemi umetnin, dela katerih avtorjev so bila oddana za nastajajočo zbirko Moderne galerije, predstavljene pa so tudi ugotovitve raziskovanja provenience prenesenih del. V nadaljevanju so obravnavani nakupi umetnin, najprej od Umetniške zadruge Ljubljana, pri kateri je pojasnjen namen ustanovitve zadruge in njeno poslanstvo. S pregledom zakonskih uredb so bile ugotovljene zakonske podlage nakupovanja umetnin, na podlagi pregleda arhivskih virov pa je bilo mogoče ugotoviti, kdo je bil pri galeriji zadolžen za izpeljavo njihovega nakupa. Z analizo odkupljenih kiparskih del je prezentirana zbiralna politika Moderne galerije, pri čemer je posebno izpostavljen primer odkupa večjega števila del od umetnika Franceta Kralja. Sledi analiza podarjenih kiparskih del Sveta za prosveto in kulturo, ki je Moderni galeriji odstopil le nekaj kosov plastike, vendar so iz njih razvidni obrisi državne odkupne politike, pri plastiki podarjeni od umetnikov pa so predstavljena predvidevanja o razlogih za izročitev del galeriji. V zaključku naloge je novonastala zbirka postavljena v primerjalni kontekst s sočasno razstavno politiko Moderne galerije in z razvojem slovenskega kiparstva po drugi svetovni vojni. Magistrsko nalogo sklene katalog kiparskih del, v katerem so zbrani izsledki raziskovanja, predvsem podatki o provenienci del in o prezentiranosti posameznih kipov v stalni zbirki in na razstavah organiziranih v Moderni galeriji.
Ključne besede: moderna umetnost, zbirateljstvo, 20. stoletje, Ljubljana, kiparska zbirka, Moderna galerija, Narodna galerija, Narodni muzej Slovenije, Federalni zbirni center, France Gorše, raziskovanje provenience, petdeseta leta, zbiralna politika, nakupi umetnin, France Kralj, razstavna politika, slovensko kiparstvo, Svet za prosveto in kulturo
Objavljeno v DKUM: 20.09.2019; Ogledov: 1570; Prenosov: 114
Celotno besedilo (2,45 MB)

Opis: Republika Slovenija se preko različnih evropskih pogodb in usmeritev, neprestano zavezuje usklajevati z evropskimi cilji. Enako je na področju policijskega dela, kjer slovenska policija stremi k evropsko usmerjeni organizacij, vendar pa še zmeraj ostajajo odprta področja na katerih slovenska policija, kot največja organizacija znotraj javne uprave ne dosega želenih ciljev. Področje kompetenc in plačila za zahtevane kompetence se v slovenski policiji sicer počasi postavljajo, vendar pa se ravno zaradi hitenja in presplošnega vrednotenja poklica znotraj javne uprave pojavlja zahtevana prekompetentnost (na papirju) za plačilo, ki ga policist dobi znotraj javne uprave. Prednost za delavca in slabost za delodajalca se kaže predvsem v segmentu da je policijsko delo primerljivo na celotnem področju Evropske unije, kot tudi globalno. Nekatere policijske operacije se povezujejo in nadaljujejo v različnih državah Evropske unije (Europol) in sveta (Interpol), kar povezuje preiskovalce z primerljivimi kompetencami vendar pa neprimerljivem plačilu za opravljeno delo. Kompetenten kader za določeno področje oziroma za področje policijskega dela, pomeni strokovno usposobljen in izobražen kader, ki pa nemalokrat presega kompetentnost vodstvenega kadra v podjetjih v državni lasti. V diplomskem delu je poleg opisa kompetenc policista znotraj policije kot tudi policista varnostnika-specialista v Centru za varovanje in zaščito predstavljena primerjava med sorodnimi poklici tako znotraj evropske organizacije NATO kot tudi svetovne organizacije OZN.
Ključne besede: policija, Center za varovanje in zaščito, kompetence, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 22.08.2019; Ogledov: 1381; Prenosov: 180
Celotno besedilo (1,54 MB)

Opis: Najtežje obdobje za obsojenca je obdobje pred - odpustne faze, ki mu povzroča občutek negotovosti pred zunanjim okoljem, saj ne ve kako ga bo zaradi storjenega kaznivega dejanja, kljub prestani kazni, družba ponovno sprejela, hkrati pa se zaveda, da je vse bližje težko pričakovani svobodi. Sama pot do svobode je dolga, zato se postopek resocializacije obsojenca začne že na samem začetku, torej v predkazenskem postopku, še preden nastopi kazen in se potem nadaljuje tako med prestajanjem kazni kot po prestani kazni v obliki postpenalne pomoči. V celoten postopek resocializacije so vključeni različni strokovni profili: psihologi, sociologi, delovni pedagogi, svetovalci in razne institucije, kot so zdravstvene ustanove in centri za socialno delo. Vsak od naštetih strokovnjakov je imel svojo dolžnost in nalogo, da obsojenca lažje pripravi na življenje v zunanjem okolju v skladu z družbenimi normami in ga hkrati odvrne od povratništva. Skozi celoten postopek strokovne obravnave obsojencev ima zelo pomembno vlogo center za socialno delo. Za resocializacijo obsojencev, ki so obsojeni na pogojne kazni z varstvenim nadzorstvom in tiste, ki bodo kazen odslužili z alternativnimi oblikami kazenskih sankcij izven zaporov, pa v celoti skrbi probacijska služba. Da smo lažje spoznali delovanje in naloge probacijske službe, ki je predmet zaključne naloge, smo v prvem delu kot predmet preučevanja vzeli pod drobnogled postopek resocializacije obsojenca v posameznih fazah strokovne obravnave, nato pa smo preučili probacijo. Ugotovili smo, da je slovenska zakonodaja predhodno že omogočala prestajanje zapornih kazni, vendar ni poznala centralizirane in profesionalne službe, ki skrbi za resocializacijo oseb ki so obsojene na pogojne kazni z varstvenim nadzorstvom in za tiste, ki bodo kazen odslužili z alternativnimi oblikami kazenskih sankcij, kot jo poznajo v tujini. Država je želela z ustanovitvijo probacije doseči vzpostavitev pozitivnih odnosov s storilci in s tem posledično zmanjšati ponovitev kaznivih dejanj, celostno obravnavo obsojene osebe in zmanjšanje prezasedenosti zaporov.
Ključne besede: diplomske naloge, obsojenec, resocializacija, zapor, probacijska služba, center za socialno delo
Objavljeno v DKUM: 07.05.2019; Ogledov: 1625; Prenosov: 200
Celotno besedilo (1,29 MB)

Opis: Pri izbiri ustrezne lokacije za logističen center (v nadaljevanju LC), je potrebno narediti celovito prostorsko analizo. Tržna analiza in geografski informacijski sistemi (v nadaljevanju GIS) so idealni za takšne vrste analiz, ki zagotavljajo funkcionalno zajemanje, shranjevanje, raziskovanje ter analiziranje geografskih, infrastrukturnih, gospodarskih značilnosti regije in podrobnosti o človeških virih. Magistrsko delo predstavlja metodologijo za prostorsko načrtovanje LC, ki temelji na tržni analizi, katero sestavljajo makro in mikroekonomski vidiki, GIS in SWOT (strenght – weaknesses – opportunities – threats, v nadaljevanju SWOT) analizah. Omenjena metoda uporablja GIS za zbiranje podatkov, prostorsko analizo, ustvarjanje alternativ in izdelavo zemljevidov za nadaljnjo analizo. GIS smo uporabili za podporo pri odločanju in za analizo potencialnih lokacij, vključno z drugimi pomembnimi dejavniki, in sicer: lokacija potencialnega LC, intermodalne povezave (cestni, vodni, zračni in železniški promet), velikost lokacije, topografijo, lokalne prometne povezave, okolje, ekološki vidik lokacije, lastniške strukture, komunalna opremljenost lokacije, druge omejitve na sami lokaciji in na bližnjem območju, itd. SWOT analizo smo uporabili za določanje/prepoznavanje prednosti, pomanjkljivosti, priložnosti in nevarnosti lokalnega območja za privabljanje novega kapitala, znanje in inovacij. Rezultati uporabe predlagane metodologije v študiji prostorskega načrtovanja LC v občini Slovenska Bistrica, Slovenija kažejo, da predlagana metodologija zagotavlja dobre rezultate pri prostorskem načrtovanju in izbiri ustrezne lokacije LC.
Ključne besede: logistični center, analiza lokacije, prostorsko načrtovanje, regionalni razvoj, geografski informacijski sistemi
Objavljeno v DKUM: 05.02.2019; Ogledov: 1491; Prenosov: 188
Celotno besedilo (6,04 MB)

Opis: Diplomsko delo obravnava problematiko preobremenjenosti mestnih središč s prometnimi tokovi, hkrati pa ponuja rešitev, ki bi v skladu s cilji trajnostne prometne strategije, dvignila kvaliteto življenja v mestu Gradec (v Avstriji). Teoretični del diplomske naloge zajema obrazložitev kaj je in kako deluje zbirno – dostavni center (v nadaljevanju ZDC), ter analizo že obstoječih ZDC iz srednje velikih evropskih mest. Prvi sklop empiričnega dela predstavlja obstoječe stanje na področju dostave v coni za pešce v Gradcu, v nadaljevanju pa raziskavo o vzpostavitvi ZDC v Gradcu. Rezultati opravljene raziskave so nato primerjani s stanjem pred investicijo (število dostavnih vozil, ki so potrebna za oskrbo ciljne skupine, število vstopov dostavnih vozil v cono za pešce, ter število prevoženih kilometrov, ki jih dostavna vozila opravijo znotraj cone za pešce).
Ključne besede: Mestni tovorni promet, logistika v mestnem središču, konsolidacija tovora, zbirno – dostavni center
Objavljeno v DKUM: 20.12.2018; Ogledov: 1496; Prenosov: 78
Celotno besedilo (3,00 MB)