| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


71 - 80 / 341
Na začetekNa prejšnjo stran45678910111213Na naslednjo stranNa konec
71.
Medgeneracijski center Tezno
Rok Peternel, 2018, delo diplomskega projekta/projektno delo

Opis: Živimo v času velikih nasprotij. Po eni strani nam tehnologija omogoča več prostega časa kot kadarkoli doslej, po drugi strani pa vedno manj tega časa preživimo na kakovosten način. Vedno manj je tudi druženja znotraj in zunaj ozkega kroga družine, saj imamo vse potrebno na dosegu roke znotraj lastnega doma. Ta projektna naloga je izdelena kot iniciativa za kakovostno preživljanje prostega časa skozi različne športne in interesne dejavnosti in skozi druženje vseh starostnih skupin raziskuje idejo medgeneracijskega centra na območju Tezna v Mariboru.
Ključne besede: medgeneracijski center, povezovanje generacij, center aktivnosti, izobraževanje, športne aktivnosti, socializacija, odprti prostor
Objavljeno v DKUM: 24.09.2018; Ogledov: 1156; Prenosov: 195
.pdf Celotno besedilo (132,33 MB)

72.
Celovita prenova gradu Velika Nedelja
Maruša Korpič Lesjak, 2018, delo diplomskega projekta/projektno delo

Opis: Projektna naloga obravnava revitalizacijo oziroma prenovo velikonedeljskega gradu, ki je eden vidnejših kulturnozgodovinskih objektov na območju Občine Ormož. Namen diplomskega dela je izdelati in predstaviti model obnove gradu in vpliv tega na okolje. Naloga je sestavljena iz dveh delov: iz analitičnega, kjer sta predstavljeia zgodovina in arhitekturna analiza gradu, ter iz projektnega dela, kjer so prikazani posegi in predlogi za njegovo prenovo ter ureditev okolice. Z denacionalizacijo v 90. letih je grad Velika Nedelja prišel v last in upravljanje križniškega reda. V njem so stanovanja, del gradu pa se uporablja za muzejsko dejavnost. V prvi polovici 18. stoletja so grad baročno predelali in danes spada med enega izmed redkih, dobro ohranjenih zgodnjebaročnih zgradb pri nas. Od takrat tudi izvira sedanja podoba Velike Nedelje, štiritraktne dvonadstropne zasnove z okroglimi ogelnimi stolpi. Je izredno zanimivo zasnovan in očara predvsem z notranjim dvoriščem, grajsko kapelo in s stopniščem ter s svojo lego, ki nudi dober razgled na njegovo okolico. K prenovi gradu sem pristopila celostno in z željo po ohranitvi značilnih elementov grajske arhitekture. Zaradi večjih možnosti trženja kapacitet sem ga preuredila v rokodelski center, ki vključuje muzejski del z razstavišči in poslovne prostore, rokodelske delavnice, trgovino, kavarno, prostor za družabne in poslovne dogodke. Ureditev okolice gradu vključuje vzpostavitev obrambnega jarka, dvižnega mostu ter ureditev pobočja gradu. Pri revitalizaciji sem upoštevala potrebe muzejske stroke in zahteve križniškega reda kot lastnika gradu ter jih smiselno vključila v zasnovo objekta. S tem ne bi dosegla samo obnove gradu ter mu dala novo funkcijo, temveč vplivala tudi na širšo območje in ljudi, ki bivajo v tej lokalni skupnosti.
Ključne besede: grad, Velika Nedelja, prenova, obnova, revitalizacija, križniški red, rokodelci, center, arhitektura
Objavljeno v DKUM: 13.09.2018; Ogledov: 1254; Prenosov: 175
.pdf Celotno besedilo (19,60 MB)

73.
Mobing – nasilje na delovnem mestu
Sandra Velov, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: V teoretičnem in raziskovalnem delu smo preučili tematiko mobinga oz. nasilja na delovnem mestu. V teoretičnem delu smo pojasnili, kaj je mobing ter kakšne vrste in oblike mobinga poznamo. Nato smo prikazali, kateri so možni vzroki za pojav mobinga ter njegove posledice. V nadaljevanju smo opredelili, kateri so izvajalci in žrtve mobinga ter predlagali nekatere ukrepe za preprečitev mobinga. V raziskovalnem delu nas je zanimalo, koliko je mobing prisoten v Biotehniškem centru Naklo, kateri so najpogostejši vzroki za pojav mobinga, kdo so največkrat njegove žrtve, kakšne so lahko posledice ter kdo so največkrat njegovi izvajalci. Zanimalo nas je tudi, kakšne oblike mobinga so zaposleni v Biotehniškem centru Naklo doživeli oz. opazili ter kakšni ukrepi obstajajo za njegovo preprečitev. Ugotovili smo, da je mobing prisoten v organizaciji, najpogosteje v psihični obliki. Prav tako smo ugotovili, da slabo vodstvo in časovni pritiski največkrat povzročajo mobing. Izkazalo se je, da so žrtve mobinga moški in ženske. Povzročitelji so največkrat nadrejeni ter sodelavci. Prav tako smo ugotovili tudi možne posledice, ki se pojavijo kot rezultat mobinga in kako te posledice vplivajo na organizacijo in na zaposlene. Izkazalo se je, da so splošna utrujenost, nezmožnost koncentracije pri delu ter razočaranje največkrat posledice mobinga. Kot pomoč pri preprečevanju mobinga smo predlagali preventivne ukrepe s strani posameznikov in s strani organizacije. Anketiranci menijo, da sta zaupati nadrejenemu ter nagovor napadalca najbolj ustrezna ukrepa za preprečitev mobinga s strani posameznika. Prav tako se je izkazalo, da sta ukrepa sankcije zoper napadalce ter izobraževanje zaposlenih o mobingu in njegovih posledicah najbolj ustrezna za preprečitev mobinga s strani organizacije.
Ključne besede: mobing, trpinčenje, psihično nasilje, Biotehniški center Naklo, konflikt
Objavljeno v DKUM: 13.09.2018; Ogledov: 1983; Prenosov: 232
.pdf Celotno besedilo (952,91 KB)

74.
Izdelava univerzalne priprave za vpenjanje aluminijastih profilov na CNC rezkalnem centru : diplomsko delo
Borut Diemat, 2018, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga zajema opis obdelovalnega centra za obdelovanje profilov, specifična vpenjala ter programiranje programov za obdelavo aluminijastih profilov. Ker je razrez profilov v podjetju ozko grlo, je v diplomski nalogi predstavljena optimizacija obdelovalnega centra. S primerjavo števila obdelanih profilov smo na koncu predstavili dosežke njegove predelave. Na kratko je v diplomskem delu predstavljeno in opisano tudi podjetje Intra Lighting d. o. o.
Ključne besede: optimizacija, obdelovalni center, vpenjala, EluCad, Intra Lighting d.o.o.
Objavljeno v DKUM: 31.08.2018; Ogledov: 1050; Prenosov: 138
.pdf Celotno besedilo (5,08 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

75.
Pravna vprašanja državnega štipendiranja
Barbara Ploj, 2018, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava pravna vprašanja državnega štipendiranja. Primarna zakona, ki posegata na področje državnega štipendiranja sta Zakon o štipendiranju in Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev. V prvem delu diplomske naloge so opredeljeni splošni pojmi, ki se nanašajo na državno štipendijo, kot sta štipendist in štipenditor. Sledi umestitev državne štipendije v sistem socialne varnosti ter razvoj politike državnega štipendiranja v Republiki Sloveniji. Diplomsko delo se nadaljuje z navedbo ostalih možnosti, ki jih imajo dijaki in študentje, da pridobijo katero drugo obliko štipendije ter podrobnejšim opisom namena in funkcije štipendiranja. Osrednji del naloge se nanaša na državno štipendijo, kjer jo podrobneje opisujem in opredeljujem. Obrazložen je postopek, vir financiranja, upravičenci, pogoji za mirovanje štipendijskega razmerja, prenehanje, odvisnost pridobitve od materialnega položaja oseb ter organi, ki sodelujejo v postopku pri uveljavljanju pravice. Ker se v Republiki Sloveniji pripravlja nekaj novosti na področju štipendiranja, sem predstavila tudi ključne novosti, ki jih bo prinesla reorganizacija Centrov za socialno delo ter novela Zakona o štipendiranju, ki bo v veljavo stopila v študijskem letu 2018/2019.
Ključne besede: štipendija, štipendist, sodna praksa, Center za socialno delo, upravni postopek, pravice iz javnih sredstev, socialna varnost
Objavljeno v DKUM: 06.08.2018; Ogledov: 1617; Prenosov: 182
.pdf Celotno besedilo (1,29 MB)

76.
77.
Možnosti uporabe informacijsko - komunikacijskih sredstev v pravdnem postopku
Sara Vanovšek, 2018, magistrsko delo

Opis: Danes nas v moderni družbi informacijsko-komunikacijska tehnologija spremlja na vsakem koraku, uporabo informacijsko-komunikacijskih sredstev jemljemo za samoumevno. Tako tudi na področju pravosodja ni nobene razlike in je zato z vse hitrejšim razvojem informacijsko-komunikacijske tehnologije, ta prodrla tudi na področje delovanja sodišč. Pravdni postopek je v Sloveniji urejen z Zakonom o pravdnem postopku, v okviru katerega zasledimo tudi določbe, ki omogočajo uporabo informacijsko-komunikacijskih sredstev v pravdnem postopku. Informacijsko-komunikacijsko tehnologijo lahko v okviru pravdnega postopka uporabimo v primeru vlaganja vlog na sodišče, pri čemer lahko to storimo elektronsko, sodišča lahko izrabijo tehnologijo kot pripomoček, s katerim ustvarijo elektronski zapisnik ali pa izvajajo dokaze s pomočjo videokonference. Sodišča lahko v postopkih (v primeru nepristojnosti, nudenja pravne pomoči in v postopkih s pravnimi sredstvi) med seboj komunicirajo elektronsko. Sodišče lahko na podlagi določb Zakona o pravdnem postopku opravlja vročanje pisanj s pomočjo informacijsko-komunikacijske tehnologije. Prav tako pa lahko sodišča uporabijo tehnologijo pri svojih končnih odločitvah in jih izdajo v elektronski obliki. S sprejetjem novele E Zakona o pravdnem postopku, pa je v določbe zakona prišlo tudi kar nekaj novosti, ki vlogo informacijsko-komunikacijske tehnologije še povečujejo oziroma ji dajejo še večji pomen, res pa je, da bo potrebno sedaj v praksi oblikovati sistem, ki bo lahko uresničil večjo (popolno) informatizacijo pravdnega postopka. S primerjavo slovenskih in avstrijskih določb, ki omogočajo uporabo informacijsko-komunikacijskih sredstev, njuna podobnost ne preseneča, saj se je slovenska pravna ureditev v veliki meri zgledovala po avstrijski ureditvi.
Ključne besede: Informacijsko-komunikacijska tehnologija, center za informatiko, e-sodstvo, elektronsko poslovanje, elektronski podpis, ZPP-E, videokonferenca, Avstrija.
Objavljeno v DKUM: 03.07.2018; Ogledov: 997; Prenosov: 122
.pdf Celotno besedilo (765,89 KB)

78.
Raziskovalni center kampusa tehniških fakultet Univerze v Mariboru
Vesna Zatezalo, 2018, magistrsko delo

Opis: Univerza v Mariboru avtonomna, znanstveno - raziskovalna in izobraževalna ustanova, katere namen je pridobivanje znanja, prenašanje znanja skozi vsepovezanost pedagoških programov v širšo družbeno skupnost. Na znanstveno raziskovalnem področju je namen oblikovanje interdisciplinarnih timov raziskovalcev, sposobnih dosegati vrhunske rezultate, voditi in sodelovati v projektih, se vključevati v mednarodne integracije in s tem omogočiti aktivno vključevanje študentov v delo z namenom rasti celotne regije. Območje med Prežihovo in Strossmayerjevo ulico ter med Gosposvetsko in Koroško cesto ima urbano razvojni potencial za trajnostno prenovo. Nahaja se na zahodnem delu starega mariborskega mestnega jedra, ki je kot mestni kampus integriran v potencial mesta. Skozi analize današnjega stanja območja upoštevajoč prostorska izhodišča naloga ponudi urbanistično zasnovo prenove območja. Namen magistrskega dela je tako oblikovana arhitekturna rešitev, da se maksimalno izkoristijo vsi potenciali prostora, medsebojni vplivi in priložnosti za kvalitetno delovno in raziskovalno vzdušje. Območje obdelave zajema vogal Smetanove in Prežihove ulice proti severu. Projekt obsega gradnjo novega objekta raziskovalnega centra (LAB:UM_RAZ:UM). Pretočnost območja je skozi atrijski objekt omogočena z povezavo vzhod-zahod, odprtost proti jugu oziroma razširitev skupnega urbanega prostora omogoča transparentno komunikacijo z ožjo okolico in integracijo v mestno tkivo.
Ključne besede: Univerza v Mariboru, mesto Maribor, mestni kampus, raziskovalni center
Objavljeno v DKUM: 16.04.2018; Ogledov: 1293; Prenosov: 288
.pdf Celotno besedilo (63,05 MB)

79.
Matura kot zaključek srednješolskega izobraževanja v Sloveniji
Sara Babič, 2018, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga teoretično obravnava maturo kot eksterno obliko zaključka srednješolskega izobraževanja v Sloveniji. Njeni zametki segajo vse do leta 1848, ko je nastopil čas avstrijskih reform, splošna matura v obliki, kakršno poznamo še danes, pa se je prvič izvedla v šolskem letu 1994/1995. V letu 2002 se je opravljanju splošne mature pridružilo tudi opravljanje poklicne mature. Osnovni razliki med omenjenima maturama se kažeta v pridobljeni izobrazbi in v možnosti nadaljnjega izobraževanja na terciarni ravni. Z uporabo deskriptivne metode smo se želeli seznaniti s pravno ureditvijo mature pri nas in tako ugotovili, da najpomembnejši pravni akt predstavlja Zakon o maturi (2007); osrednja institucija, ki skrbi za izvedbo mature pa je Državni izpitni center s sedežem v Ljubljani. Prav tako smo želeli prepoznati in izpostaviti stopnjo uspešnosti opravljanja splošne ter poklicne mature, stopnjo uspešnosti slovenskih dijakov v mednarodni raziskavi TIMSS za maturante, pa tudi ambicije, ki jih imajo maturantje po nadaljnjem izobraževanju. Z uporabo komparativne metode smo iskali vzporednice med primerljivimi evropskimi srednješolskimi sistemi in tako ugotovili, da slovenska splošna gimnazija praktično nima ekvivalenta, zaradi svoje izrazito naravoslovno-matematične usmerjenosti. Prepoznavamo nekatere slovenske strokovnjake, ki v različnih aspektih mature izpostavljajo utemeljene dvome o ustreznosti le-teh. Tako se denimo vprašajo o pravičnosti prehoda na univerzitetne študijske programe med kandidati splošne mature in kandidati poklicne mature, ki si z opravljanjem dodatnega maturitetnega predmeta omogočijo vpis v le-te; izpostavljajo problem izvajanja samo nekaterih maturitetnih predmetov (matematika in tuji jeziki na primer) na dveh ravneh zahtevnosti, prav tako prepoznavajo učinke, ki bi jih javna objava o uspešnosti srednjih šol na maturi lahko imela, nenazadnje se pa obregnejo ob samo smiselnost mature z vprašanjem, ali je možno s katero drugo, morda primernejšo obliko, zadostiti ciljem in namenom, ki so trenutno v pristojnosti mature.
Ključne besede: Matura, splošna, poklicna, Zakon o maturi, Državni izpitni center
Objavljeno v DKUM: 06.03.2018; Ogledov: 2099; Prenosov: 414
.pdf Celotno besedilo (363,59 KB)

80.
Vpliv glasbene terapije na odrasle osebe z motnjami v duševnem razvoju
Jerneja Kvasnik, 2017, magistrsko delo

Opis: Namen pričujočega magistrskega dela je bil proučiti, ali strukturirane delavnice glasbene terapije pozitivno vplivajo na odrasle z motnjami v duševnem razvoju na različnih področjih, in sicer na njihovo: verbalno in neverbalno komunikacijo, ustvarjalnost in domišljijo, urjenje socialnih spretnosti, samopodobo udeleženih, ritem in skupinsko dinamiko ter počutje. Pri tem magistrskem delu je bilo uporabljeno kvalitativno raziskovanje, in sicer multipla študija primera. Podatke smo pridobili s pomočjo sistematičnega opazovanja, dnevniških zapisov, introspektivnega poročila iz terapevtskega dnevnika (Knoll, Knoll, 2009), analize skupine po EBL metodi (Rutten - Saris, 1992 povz. po Bižal, 2016, str. 54), intervjujev s klienti pred in po srečanjih in intervjuja s strokovnim delavcem Varstveno delovnega centra Muta. Izvedeno je bilo deset strukturiranih delavnic glasbene terapije v časovnem razmiku treh mesecev s petimi odraslimi uporabniki, ki imajo zmerno motnjo v duševnem razvoju. Rezultati raziskave so pokazali, da so strukturirane delavnice glasbene terapije pozitivno vplivale na vključene uporabnike v to raziskavo na vseh raziskovanih področjih. Še posebej se je videl napredek pri izboljšanju njihovega počutja, urjenju nekaterih socialnih spretnosti ter izboljšanju ritma in skupinske dinamike. Nekoliko manjši napredek pa je bil viden pri izboljšanju njihove verbalne in neverbalne komunikacije.
Ključne besede: glasbena terapija, glasbena improvizacija, zmerna motnja v duševnem razvoju, Varstveno delovni center, vseživljenjsko učenje
Objavljeno v DKUM: 13.12.2017; Ogledov: 1855; Prenosov: 327
.pdf Celotno besedilo (590,68 KB)

Iskanje izvedeno v 0.21 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici