| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


61 - 70 / 349
Na začetekNa prejšnjo stran3456789101112Na naslednjo stranNa konec
61.
Karierni razvoj dijakov na področju srednjega strokovnega izobraževanja v Biotehniškem centru Naklo
Veronika Gorjanc, 2019, magistrsko delo

Opis: Gradnja in oblikovanje kariere posameznika je v današnjem času vseživljenjski proces, ki ga je potrebno skrbno načrtovati. Ker smo v času velikih družbenih in gospodarskih sprememb, se od posameznika pričakuje veliko motiviranosti, energije, vztrajnosti, predvsem pa dobra prilagodljivost za trg dela, tako na področju strokovnega znanja kot osebnostnih lastnosti in kompetenc. Zaradi sprememb na trgu dela je potrebno že v srednji šoli dijakom pomagati in jih usmerjati pri oblikovanju in razvoju kariere tudi s pravo izbiro delodajalca, pri katerem bodo opravljali praktično usposabljanje z delom in pridobivali nova strokovna znanja, veščine in razvijali kompetence. To jim bo lahko pomagalo pri večji konkurenčnosti in uspešnem participiranju na trgu dela, ki je danes zelo nepredvidljiv in spremenljiv. Na osnovi teoretičnih spoznanj smo v empiričnem delu naloge med dijaki srednjega strokovnega izobraževanja izvedli raziskavo o gradnji kariere v Biotehniškem centru Naklo, ki so že imeli izkušnjo z opravljanjem praktičnega usposabljanja z delom pri delodajalcu. Cilj raziskave je bil ugotoviti, ali starost dijakov vpliva na pričetek gradnje kariere in na zavedanje o tem, da lahko na praktičnem usposabljanju pridobivajo nova znanja in spretnosti, ki jim bodo v pomoč pri oblikovanju njihove kariere. Pri tem smo želeli od dijakov dobiti povratno informacijo o zavedanju pomembnosti ključnih kompetenc in poznavanju vsebin kariernih centrov. Rezultati raziskave so pokazali, da je eden od temeljnih gradnikov kariere dijakov praktično usposabljanje pri delodajalcih, pri katerih dijaki pridobivajo nova znanja, spretnosti in kompetence, ki so pomembne pri njihovi nadaljnji karieri. Na podlagi raziskave, ki je pokazala, da bi dijaki uporabljali aktivnosti kariernega centra in pregleda različne strokovne literature ter različnih že vzpostavljenih kariernih centrov po Sloveniji, smo podali tudi model kariernega centra, ki bi ga vzpostavili v Biotehniškem centru Naklo, kot pomoč pri povezovanju dijakov in delodajalcev.
Ključne besede: - kariera, - karierni center, - dijaki, - trg dela, - praktično usposabljanje z delom.
Objavljeno v DKUM: 16.10.2019; Ogledov: 988; Prenosov: 189
.pdf Celotno besedilo (2,29 MB)

62.
Interaktivni park Mura
Ana Simonič, 2019, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi obravnavam temo s področja interaktivnega izobraževanja. Projektna naloga je podkrepljena s teoretičnimi izhodišči, vezanimi na interaktivno izobraževanje in turizem, študijami referenčnih primerov in prostorskim kontekstom. V nalogi predstavim prostorski problem kraja Sladki Vrh in njegovih potencialov ter na podlagi analiz predlagam lokacijo za program, ki bi rešil nedefiniran in degradiran, vendar kakovosten odprt prostor v naravi ob reki Muri. V magistrski nalogi se ukvarjam z urbanistično reurbanizacijo okolja, kar skušam doseči z vzpostavitvijo novega interaktivnega centra s spremljevalnim programom, ki prostor revitalizira in ga poveže z že obstoječo turistično ponudbo, ki je v bližnji okolici. Projekt je zasnovan trajnostno in spoštuje specifičnost okolja, v katero je postavljen, programsko dopolnjuje kraj in omogoča njegov nadaljnji razvoj. Park simboliko in program išče v naravnih in kulturnih danostih in ga vpeljuje v prostor na sodoben način, ki je zanimiv tako lokalnemu prebivalstvu kot tudi novim uporabnikom. Interaktivni center predstavlja tehnološko sodoben način učenja o prostoru.
Ključne besede: Sladki Vrh, interaktivni center, turizem, reka Mura, arhitektura
Objavljeno v DKUM: 14.10.2019; Ogledov: 1284; Prenosov: 297
.pdf Celotno besedilo (177,41 MB)

63.
Izboljšanje velneške ponudbe v Grand hotelu Donat Superior Rogaška Slatina
Tadeja Medved, 2019, diplomsko delo

Opis: Centri dobrega počutja v hotelu že vrsto let ostajajo vpeti v okvire velneške ponudbe. Vsak velneški center ima svoje posebnosti in prednosti. Prav zaradi tega je pomembno, da je nabor velneških storitev posameznega centra raznolik in kakovosten. V nalogi smo raziskali, kako so gostje zadovoljni z obstoječo velneško ponudbo in naborom velneških storitev izbranega centra dobrega počutja, Grand hotela Donat Superior v Rogaški Slatini. Prav tako nas je zanimalo, kaj bi pri velneški ponudbi gostje želeli, da se izboljša in katere velneške storitve želijo koristiti v prihodnje. Raziskava je bila izvedena na podlagi 50 anketirancev, ki so bili gostje obravnavanega hotela in uporabniki storitev njegovega centra dobrega počutja. Raziskava je pokazala, da so gostje z velneško ponudbo in naborom velneških storitev hotelskega velnes centra v veliki večini zadovoljni. Podali pa so nekatere predloge, kako bi lahko hotelski velneški center ponudbo še izboljšal. Na podlagi njihovih predlogov in najnovejših velneških trendov smo v zaključku naloge podali predlog izboljšav.
Ključne besede: Velnes, Zdravstveni turizem, Velneška ponudba, Center dobrega počutja
Objavljeno v DKUM: 10.10.2019; Ogledov: 1598; Prenosov: 388
.pdf Celotno besedilo (1,25 MB)

64.
Trajnostna zasnova ribiškega in kulturnega centra v Vojniku
Jernej Oprčkal, 2019, magistrsko delo

Opis: Ribiški in kulturni center v Vojniku predstavlja izhodišče za pospešeni razvoj kulturne dejavnosti v občini Vojnik in pomembno vpliva na promocijo ribištva v Sloveniji. Umestitev ribiškega centra v Vojnik pomeni veliko priložnost za nadaljnji razvoj lokalne turistične ponudbe, saj bodo odslej Vojnik obiskovali gostje iz vse Slovenije, pa tudi iz tujine. Z upoštevanjem trajnostnih vidikov smo izdelali idejno zasnovo centra, ki je okoljsko sprejemljiva, hkrati pa arhitektura ohranja svojo izrazno moč. Uporaba lesene nosilne konstrukcije kot tudi lesa na fasadi stavbo povezuje z naravnim okoljem, v katerega je ta umeščena. Kljub temu, da je center zasnovan kot kompleks več organsko oblikovanih objektov, ki jih združuje prav tako organsko oblikovana ravna streha, se je za smiselno izbiro izkazala lesena nosilna konstrukcija, sestavljena iz lesenih lepljenih stebrov in prečnih nosilcev ter CLT križno lepljenih lesenih plošč, ki tvorijo ostrešje. Lesena konstrukcija je v primerjavi z drugimi možnostmi najbolj trajnostna, saj omogoča uporabo lokalnega materiala, pri predelavi in proizvodnji lesa se izkorišča najmanj energije, material ima še po koncu uporabe vrednost biomase, gradnja s prefabriciranimi lepljenimi lesenimi elementi pa je hitra, enostavna in natančna. Veliko površino ravne strehe smo izkoristili za izvedbo ekstenzivne zelene strehe. S tem dejanjem smo naravnemu okolju povrnili zeleno površino, ki smo mu jo prej zaradi postavitve objekta odvzeli.
Ključne besede: kulturni center, ribiški center, ribiški muzej, trajnostna arhitektura, Vojnik
Objavljeno v DKUM: 07.10.2019; Ogledov: 1033; Prenosov: 202
.pdf Celotno besedilo (131,56 MB)

65.
Prvih deset let kiparske zbirke Moderne galerije v Ljubljani
Vanja Dimc, 2019, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga obravnava nastajanje in oblikovanje kiparske zbirke Moderne galerije v Ljubljani, v obdobju od ustanovitve te nacionalne institucije za moderno in sodobno umetnost leta 1948 do konca petdesetih let 20. stoletja. Osrednji del naloge je posvečen analizi načinov pridobivanja kiparskih del za zbirko. Dela so bila delno prevzeta od Narodne galerije, delno so prišla v zbirko z odkupi neposredno od avtorjev, manjši delež skulptur pa je galerija pridobila z nakupom od Umetniške zadruge Ljubljana in z darovi od umetnikov oziroma Republiškega sekretariata za prosveto in kulturo. V nalogi je najprej predstavljeno, kako sta bili razmejeni kiparski zbirki Narodne in Moderne galerije ter kako in kdaj so potekali prevzemi umetnin, dela katerih avtorjev so bila oddana za nastajajočo zbirko Moderne galerije, predstavljene pa so tudi ugotovitve raziskovanja provenience prenesenih del. V nadaljevanju so obravnavani nakupi umetnin, najprej od Umetniške zadruge Ljubljana, pri kateri je pojasnjen namen ustanovitve zadruge in njeno poslanstvo. S pregledom zakonskih uredb so bile ugotovljene zakonske podlage nakupovanja umetnin, na podlagi pregleda arhivskih virov pa je bilo mogoče ugotoviti, kdo je bil pri galeriji zadolžen za izpeljavo njihovega nakupa. Z analizo odkupljenih kiparskih del je prezentirana zbiralna politika Moderne galerije, pri čemer je posebno izpostavljen primer odkupa večjega števila del od umetnika Franceta Kralja. Sledi analiza podarjenih kiparskih del Sveta za prosveto in kulturo, ki je Moderni galeriji odstopil le nekaj kosov plastike, vendar so iz njih razvidni obrisi državne odkupne politike, pri plastiki podarjeni od umetnikov pa so predstavljena predvidevanja o razlogih za izročitev del galeriji. V zaključku naloge je novonastala zbirka postavljena v primerjalni kontekst s sočasno razstavno politiko Moderne galerije in z razvojem slovenskega kiparstva po drugi svetovni vojni. Magistrsko nalogo sklene katalog kiparskih del, v katerem so zbrani izsledki raziskovanja, predvsem podatki o provenienci del in o prezentiranosti posameznih kipov v stalni zbirki in na razstavah organiziranih v Moderni galeriji.
Ključne besede: moderna umetnost, zbirateljstvo, 20. stoletje, Ljubljana, kiparska zbirka, Moderna galerija, Narodna galerija, Narodni muzej Slovenije, Federalni zbirni center, France Gorše, raziskovanje provenience, petdeseta leta, zbiralna politika, nakupi umetnin, France Kralj, razstavna politika, slovensko kiparstvo, Svet za prosveto in kulturo
Objavljeno v DKUM: 20.09.2019; Ogledov: 1465; Prenosov: 105
.pdf Celotno besedilo (2,45 MB)

66.
Programi jahanja v šoli v naravi
Nastja Sep, 2019, magistrsko delo

Opis: Glavni namen magistrskega dela je bil predstaviti program jahanja v šoli v naravi, sodelovanje otrok s konji ter različne vsebine v sklopu posameznega programa. V teoretičnem delu smo predstavili najpomembnejša sklopa jahanje in šolo v naravi, ki sta nam služila kot uvod v praktični del. V praktičnem delu smo realizirali glavni namen magistrskega dela. Podrobneje smo predstavili program jahanja v šoli v naravi ter sodelovanje otrok s konji. Program je bil opisan po korakih, znotraj katerih so podrobneje opisane dejavnosti jahanja za vsak dan posebej. Izveden je bil dvodnevni program jahanja, ki je potekal na Centru šolskih in obšolskih dejavnosti Škorpijon. V empiričnem delu je bil osnovni namen dobiti povratne informacije o izvedbi programa jahanja od učencev. Informacije smo dobili s kratko anketo z vprašanji odprtega tipa. Ugotovili smo, da so bili učenci s programom jahanja zelo zadovoljni. Zapomnili so si veliko zanimivosti o konjih, usvojili so jahalne osnove, naučili so se pravilnega pristopa h konju. Podrobneje so opisali naloge, ki so jih izvajali s konji, ter našteli ugotovitve, ki so jim ostale najbolj v spominu. Pri programu jahanja v večini ne bi ničesar spremenili. Program je učencem ponudil raznolike naloge, delo s konji pa jim je vzbudilo še večjo motivacijo pri opravljanju z njimi.
Ključne besede: jahanje, programi jahanja, šola v naravi, učenje jahanja otrok, center šolskih in obšolskih dejavnosti
Objavljeno v DKUM: 29.08.2019; Ogledov: 1129; Prenosov: 142
.pdf Celotno besedilo (3,88 MB)

67.
Delovne kompetence v Centru za varovanje in zaščito - policija : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Andrej Rovan, 2019, diplomsko delo

Opis: Republika Slovenija se preko različnih evropskih pogodb in usmeritev, neprestano zavezuje usklajevati z evropskimi cilji. Enako je na področju policijskega dela, kjer slovenska policija stremi k evropsko usmerjeni organizacij, vendar pa še zmeraj ostajajo odprta področja na katerih slovenska policija, kot največja organizacija znotraj javne uprave ne dosega želenih ciljev. Področje kompetenc in plačila za zahtevane kompetence se v slovenski policiji sicer počasi postavljajo, vendar pa se ravno zaradi hitenja in presplošnega vrednotenja poklica znotraj javne uprave pojavlja zahtevana prekompetentnost (na papirju) za plačilo, ki ga policist dobi znotraj javne uprave. Prednost za delavca in slabost za delodajalca se kaže predvsem v segmentu da je policijsko delo primerljivo na celotnem področju Evropske unije, kot tudi globalno. Nekatere policijske operacije se povezujejo in nadaljujejo v različnih državah Evropske unije (Europol) in sveta (Interpol), kar povezuje preiskovalce z primerljivimi kompetencami vendar pa neprimerljivem plačilu za opravljeno delo. Kompetenten kader za določeno področje oziroma za področje policijskega dela, pomeni strokovno usposobljen in izobražen kader, ki pa nemalokrat presega kompetentnost vodstvenega kadra v podjetjih v državni lasti. V diplomskem delu je poleg opisa kompetenc policista znotraj policije kot tudi policista varnostnika-specialista v Centru za varovanje in zaščito predstavljena primerjava med sorodnimi poklici tako znotraj evropske organizacije NATO kot tudi svetovne organizacije OZN.
Ključne besede: policija, Center za varovanje in zaščito, kompetence, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 22.08.2019; Ogledov: 1347; Prenosov: 153
.pdf Celotno besedilo (1,54 MB)

68.
Analiza kompetenc in organizacijske kulture v izbranem distribucijskem centru
Luka Krušič, 2019, magistrsko delo/naloga

Opis: Delo zajema pregled in analizo kompetenc in organizacijske kulture. Kompetence so ključnega pomena za opravljanje dela, saj zgolj kompetentni sodelavci opravljajo kvalitetno delo, ki omogoča napredek, razvoj in obstoj podjetja. Organizacijska kultura vpliva na počutje zaposlenih v delovnem okolju in posledično njihovo produktivnost. Na podlagi tega najdemo povezave med kompetencami in organizacijsko kulturo. V nalogi je na primeru realnega distribucijskega centra proučena organizacijska kultura in kompetence zaposlenih.
Ključne besede: Organizacijska kultura, kompetence, distribucijski center, izobraževanje
Objavljeno v DKUM: 11.06.2019; Ogledov: 1540; Prenosov: 156
.pdf Celotno besedilo (2,10 MB)

69.
Resocializacija zapornikov pod nadzorom probacijske službe : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Minela Smajlović, 2019, diplomsko delo

Opis: Najtežje obdobje za obsojenca je obdobje pred - odpustne faze, ki mu povzroča občutek negotovosti pred zunanjim okoljem, saj ne ve kako ga bo zaradi storjenega kaznivega dejanja, kljub prestani kazni, družba ponovno sprejela, hkrati pa se zaveda, da je vse bližje težko pričakovani svobodi. Sama pot do svobode je dolga, zato se postopek resocializacije obsojenca začne že na samem začetku, torej v predkazenskem postopku, še preden nastopi kazen in se potem nadaljuje tako med prestajanjem kazni kot po prestani kazni v obliki postpenalne pomoči. V celoten postopek resocializacije so vključeni različni strokovni profili: psihologi, sociologi, delovni pedagogi, svetovalci in razne institucije, kot so zdravstvene ustanove in centri za socialno delo. Vsak od naštetih strokovnjakov je imel svojo dolžnost in nalogo, da obsojenca lažje pripravi na življenje v zunanjem okolju v skladu z družbenimi normami in ga hkrati odvrne od povratništva. Skozi celoten postopek strokovne obravnave obsojencev ima zelo pomembno vlogo center za socialno delo. Za resocializacijo obsojencev, ki so obsojeni na pogojne kazni z varstvenim nadzorstvom in tiste, ki bodo kazen odslužili z alternativnimi oblikami kazenskih sankcij izven zaporov, pa v celoti skrbi probacijska služba. Da smo lažje spoznali delovanje in naloge probacijske službe, ki je predmet zaključne naloge, smo v prvem delu kot predmet preučevanja vzeli pod drobnogled postopek resocializacije obsojenca v posameznih fazah strokovne obravnave, nato pa smo preučili probacijo. Ugotovili smo, da je slovenska zakonodaja predhodno že omogočala prestajanje zapornih kazni, vendar ni poznala centralizirane in profesionalne službe, ki skrbi za resocializacijo oseb ki so obsojene na pogojne kazni z varstvenim nadzorstvom in za tiste, ki bodo kazen odslužili z alternativnimi oblikami kazenskih sankcij, kot jo poznajo v tujini. Država je želela z ustanovitvijo probacije doseči vzpostavitev pozitivnih odnosov s storilci in s tem posledično zmanjšati ponovitev kaznivih dejanj, celostno obravnavo obsojene osebe in zmanjšanje prezasedenosti zaporov.
Ključne besede: diplomske naloge, obsojenec, resocializacija, zapor, probacijska služba, center za socialno delo
Objavljeno v DKUM: 07.05.2019; Ogledov: 1587; Prenosov: 190
.pdf Celotno besedilo (1,29 MB)

70.
Upravičenost vzpostavitve distribucijskega centra za sadje in zelenjavo na območju ivančne gorice
Mustafa Hadžić, 2019, magistrsko delo/naloga

Opis: V magistrski nalogi smo raziskali upravičenost vzpostavitve distribucijskega centra za sadje in zelenjavo na določeni lokaciji. Uporabili smo lokacijo podjetja Gomilar, d. o. o., ki opravlja svojo dejavnost na območju Občine Ivančna Gorica. Za raziskavo upravičenosti smo upoštevali teoretična izhodišča strokovnjakov s področja distribucijskih centrov za sadje in zelenjavo. Izhodišča smo razdelili na spoznanja o razvoju, strukturi in vplivih distribucijskih centrov za sadje in zelenjavo na okolico. V nadaljevanju smo opredelili metodologijo in metode, ki smo jih uporabili skozi naše raziskovanje; navedli smo cilje in postavili tezo. Naslednji koraki so nam dali ključne informacije pri ugotavljanju upravičenosti vzpostavitve centra in so sestavljeni iz zakonskih podlag za vzpostavitev distribucijskega centra za sadje in zelenjavo, tržne analize ter analize lokacije in organizacije. V prvem delu smo po pregledu zakonskih podlag za vzpostavitev distribucijskega centra analizirali poglavitne regulativne, zakonodajne in prostorske usmeritve. V drugem delu smo raziskali makroekonomske in mikroekonomske vidike tržne analize, pri kateri smo dobili informacije o človeških virih, infrastrukturi, gospodarstvu in razvojnih spodbudah. Tretji del predstavlja analizo lokacije in organizacije podjetja Gomilar, d. o. o., v kateri smo zajeli značilnosti njegove lokacije, infrastrukture, informacijske podpore in organizacije dela. Na podlagi pridobljenih podatkov smo zastavili strateške in operativne cilje distribucijskega centra za sadje in zelenjavo in predlagali potrebne prilagoditve lokacije, infrastrukture, informacijske podpore in organizacije dela. Sledila je diskusija o upravičenosti vzpostavitve distribucijskega centra, s katero smo ugotovili, da vzpostavitev distribucijskega centra za sadje in zelenjavo na lokaciji podjetja Gomilar, d. o. o., ni upravičena. Lokacija, obstoječa infrastruktura, informacijska podpora in organizacija dela ne izpolnjujejo vseh zahtev za nemoteno delovanje predlaganega distribucijskega centra in bi potrebovale določene spremembe za izpolnjevanje vseh pogojev.
Ključne besede: distribucijski center, skladiščenje, predelava, lokacija, organizacija
Objavljeno v DKUM: 04.04.2019; Ogledov: 1326; Prenosov: 112
.pdf Celotno besedilo (2,01 MB)

Iskanje izvedeno v 11.33 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici