| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


31 - 40 / 355
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
31.
Prireditveni in rekreacijski center Žalec : magistrsko delo
Deja Vinšek, 2022, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava gradnjo prireditvenega in rekreacijskega centra v Žalcu, temo s področja športa in zdravega življenja. V teoretičnem delu so predstavljeni: pojem šport, zgodovina Žalca in splošni podatki. V nadaljevanju so na kratko predstavljeni primeri kopališč v Sloveniji in analize širšega in ožjega prostora, na katerem temelji projektni del. V projektnem delu so predstvaljeni razvoji projekta, ideja in namen ter načrti kopališča s površinami za rekreacijo in druženje. Projektrianje centra predstavlja poseben izziv, saj zahteva veliko domišljije, iznajdljivosti in prilagodljivosti. V nalogi je predstavljena ideja in rešitev novega centra za zdravo življenje s premišljenimi povezavami javnih stavb in stanovanjskih sosesk. Nov rekreacijski center s prireditveno ploščadjo v Žalcu je umeščen v dokaj dostopno točko v samem mestu, v neposredni bližini najdemo športni center, I. in II. osnovno šolo Žalec, Dom II. slovenskega tabora in avtobusno postajo Žalec.
Ključne besede: prireditveni, rekreacijski center, šport, Žalec, interaktivne točke, center, druženje, zdravje, rekreacija, združenje, združevanje, kopališče, olimpijski bazen, prireditvena ploščad, avditorij, prireditveni prostor, zunanji avditorij, park, aktivnosti, povezava, aktivnost, druženje
Objavljeno v DKUM: 20.12.2022; Ogledov: 1016; Prenosov: 341
.pdf Celotno besedilo (147,36 MB)

32.
Organizacija strokovnih izobraževanj v dispečerski službi zdravstva
Boštjan Čavničar, 2022, magistrsko delo

Opis: Uvod: zaključno delo obravnava organizacijo strokovnih izobraževanj v dispečerski službi zdravstva. Dispečerska služba zdravstva je del službe nujne medicinske pomoči in se izvaja v dispečerskih centrih zdravstva. Sprejema klice o nujnih stanjih in aktivira ustrezne ekipe za intervencijo v najkrajšem možnem času. Delo zdravstvenega dispečerja je zelo pomembno za uspešno delovanje nujne medicinske pomoči. Zdravstveni dispečer se mora redno izobraževati. Pred pričetkom dela mora opraviti osnovni tečaj in usposabljanje za delo. Osnovni tečaj mora obnoviti na tri leta. Omenjeni tečaji so predpisani v pravilniku o dispečerski službi zdravstva. Namen naloge je predstaviti delovanje dispečerske službe zdravstva s poudarkom na organizaciji strokovnih izobraževanj. Metode: v empiričnem delu naloge smo uporabili kvantitativno metodologijo raziskovanja z metodo anketiranja. Moč povezanosti smo preverjali s Spearmanovim koeficientom korelacije in analizirali strukturne deleže. Anketirali smo petdeset zdravstvenih dispečerjev, ki delajo v dispečerskem centru v Ljubljani ali v Mariboru. Zanimalo nas je stanje na področju organizacije strokovnih izobraževanj in njihova uporabnost, zadovoljstvo s strokovnimi izobraževanji in kakšen je nivo pridobljenega znanja po opravljenih strokovnih izobraževanjih. Rezultati: Zdravstveni dispečerji organizacijo strokovnih izobraževanj ocenjujejo kot dobro, kljub temu pa z njimi niso najbolj zadovoljni. Ugotovili smo, da je dobra organizacija statistično značilno povezana z uporabnostjo strokovnih izobraževanj, z zadovoljstvom zdravstvenih dispečerjev s strokovnimi izobraževanji in z nivojem pridobljenega znanja. Diskusija: Zdravstveni dispečerji so s samo organizacijo strokovnih izobraževanj sicer zadovoljni, se pa kaže nezadovoljstvo v smislu pogostosti izobraževanj in sposobnostjo samostojnega dela po opravljenem izobraževanju. Bolj kot zdravstveni dispečer ocenjuje samo organizacijo, bolj je z izobraževanji tudi zadovoljen in bolj se mu zdijo uporabna. Poleg tega tudi bolje ocenjuje svoje znanje, kar je še posebej pomembno, saj lahko zdravstveni dispečer, ki ima dovolj znanja, pravilno odreagira v dani situaciji in tako pozitivno vpliva na uspešnost celotne ekipe nujne medicinske pomoči. Zaključek: glede na ugotovitve bi predlagali bolj pogosto izvajanje strokovnih izobraževanj, poleg tega pa bi v strokovna izobraževanja vključili več terenskega in praktičnega dela, dodatno pozornost pa bi namenili še komunikaciji, množičnim nesrečam, pediatriji, nujnim stanjem in nujni medicinski pomoči.
Ključne besede: NMP, dispečerska služba zdravstva, dispečerski center zdravstva, zdravstveni dispečer, strokovna izobraževanja.
Objavljeno v DKUM: 30.08.2022; Ogledov: 858; Prenosov: 213
.pdf Celotno besedilo (753,27 KB)

33.
Otroški regionalni center Čakovec: zasnova arhitekture in parkovnih površin : magistrsko delo
Lea Sačar, 2022, magistrsko delo

Opis: Namen izdelave magistrske naloge temelji na stvarni potrebi po gradnji Otroškega regionalnega centra za otroke s posebnimi potrebami v Čakovcu, ki bo pokrival območje severozahodnega dela Republike Hrvaške. Število otrok, ki imajo katero od oblik telesne ali duševne motnje in imajo potrebo po posebnem, dodatnem in/ali individualnem programu dela, je vsak dan večje oz. obstaja velik delež otrok, ki jim ni omogočen potreben posebni program dela, vzgoje, izobraževanja in/ali rehabilitacije. Na podlagi izvedenih raziskav, prostorskih analiz in podatkov ter na podlagi teoretičnega dela te naloge, v katerem so obravnavane teme vzgoje, izobraževanja in rehabilitacije otrok s posebnimi potrebami, in teme načrtovanja prostora za otroke s posebnimi potrebami, je predstavljena idejna urbanistično-arhitekturna rešitev Otroškega regionalnega centra Čakovec in pripadajočih površin. Na predvidenem območju, v južnem delu mesta Čakovec, je zasnovani park 'Martane', znotraj katerega so umeščeni prostori Otroškega regionalnega centra. Novi Otroški regionalni center Čakovec je zasnovan kot center vzgoje in rehabilitacije otrok s posebnimi potrebami. Idejni urbanistično-arhitekturni načrt je zasnovan kot odgovor na družbene in prostorske težave širšega prostora. Pomanjkanje javnih in zelenih površin, športno-rekreacijskih površin ter storitvenih dejavnosti, in vse to v prostoru pretežno stanovanjskih sosesk, nagovarja k načrtovanju odprtega, uporabnega in vsem dostopnega prostora, ki bo omogočil vse potrebne vsebine in dejavnosti, ki v tem prostoru manjkajo. Kot del parka 'Martane', poleg Otroškega regionalnega centra, zasnovane so dodatne storitveno-trgovske vsebine ter nova športno-rekreacijska cona in cone otroških igrišč, namenjene otrokom in igri otrok na prostem v naravnem okolju. Zasnovane so parkovne površine, ki bodo omogočale bivanje vsem uporabnikom novega prostora, ne glede na fizično oviranost ali starostno skupino.
Ključne besede: arhitektura, otroški center, parkovne površine, otroci s posebnimi potrebami, Čakovec
Objavljeno v DKUM: 14.06.2022; Ogledov: 1276; Prenosov: 384
.pdf Celotno besedilo (87,96 MB)

34.
Center znanosti v Pragi : Znanstveni center v Pragi
Katarina Kobale, 2022, magistrsko delo

Opis: Tema magistrskega dela izhaja iz realne potrebe po oživitvi degradiranega predela obrežja Karlina, ki se hkrati smiselno umešča med stavbne strukture predvidene v projektu novega Rohanskega naselja. Projektna naloga se osredotoča na center, ki bo stičišče znanosti, tehnologije in kulture skozi tesno vpetostjo v gospodarstvo, raziskovalno dejavnost in izobraževanje. Zasnova objekta raziskuje odnos med ohranjanjem zelenih površin v mestih in grajenim urbanim prostorom. Prikazuje kako umeščati javni program v strnjeno mestno tkivo s ciljem po ohranjanju zelenih urbanih površin. Stavbno tkivo se umakne pod zemljo, zelena streha objekta pa postane podaljšek ulice. Pri tem gre za iskanje ravnesja vidnega in nevidnega, torej koliko vidnih elementov objekta je potrebnih, da je poseg monumentalen, tvori zanimiv urbani prostor ter hkrati vanj ne posega preveč. Zaradi neobičajne umestitve, je velik poudarek tudi na zagotavljanju naravne svetlobe v objektu, kar se zagotavlja z uporabo svetlobnikov, ki pa nimajo le uporabne temveč tudi estetsko funkcijo. Konstrukcija objekta zajema številne gradbene tehnike in materiale. Od gradnje z armiranobetnsko konstrukcijo, do še novejših tehnologij gradnje v razvoju, kot je 3D tiskanje stavb.
Ključne besede: Praga, center znanosti, svetlobnik, 3D tisk, podzemna arhitektura
Objavljeno v DKUM: 13.06.2022; Ogledov: 1208; Prenosov: 506
.pdf Celotno besedilo (114,96 MB)

35.
Obnova športnega doma Proletarec z idejno zasnovo športnega centra : magistrsko delo
Tia Pavšek, 2022, magistrsko delo

Opis: Tema magistrskega dela izhaja iz potrebe po izkoriščenosti danega območja, v smislu povezave športnega stadiona in dvorane z bližnjim ribnikom. Namen je zasnovati novi športni center in obnoviti obstoječi objekt Proletarec, ki bi povezovala omenjene danosti območja in hkrati zagotovila dodatne možnosti razširitve ponudbe, tako športne kot tudi družbene dejavnosti. V teoretskem delu se posvečamo pomenu in razvoju športne dejavnosti, zgodovini razvoja športnega doma Proletarec, razvoju proletariata in rudarstva - tako v tujini kot tudi v Zasavju, ter zgodovini in opisu mesta Zagorje ob Savi, kar predstavlja kot skupek izhodišče za zasnovo športnega centra s pripadajočo obnovo objekta Proletarec. Dodatno nam pri zasnovi pomaga tudi analiza makro- in mikrolokacije območja in referenčni primeri. Na podlagi predznanja o osnovnih tematikah in analizi mesta ter ožjega obravnavanega območja, se zasnuje primeren, varen, okolju prijazen in dostopen športni center s pripadajočim objektom Proletarec, ki bi zasijal v novi luči kot mladinski center, in tako povečal ponudbo smiselnih programov območja. Cilj je ustvariti drugo mestno središče, ki bi bilo povezano predvsem s športno in izobraževalno dejavnostjo vseh generacijskih skupin, predvsem mladostnikov.
Ključne besede: arhitektura, športni center, obnova, športni dom Proletarec, Zagorje ob Savi
Objavljeno v DKUM: 10.06.2022; Ogledov: 860; Prenosov: 110
.pdf Celotno besedilo (139,36 MB)

36.
Arhitekturna zasnova regionalnega prireditvenega centra v prometnem vozlišču v Mariboru : magistrsko delo
Nejc Gonza, 2022, magistrsko delo

Opis: Prometna infrastruktura v sodobnem načinu življenja predstavlja ključno komponento racionalne rabe časa. Dobro infrastrukturno izhodišče dviguje pomembnost in vrednost območij. Dodano vrednost takšnim območjem predstavlja pravilno izbran javni program, ki prostor bogati in dopolnjuje prostorsko pestrost. Problematika takšnih območij je v (pre)velikem potencialu, ki ga prostor nudi. Cena, različne regulacije, pogoji in omejitve so ključni dejavniki, ki odvrnejo investitorje. Zaradi tega območja z neomejenim mestotvornim potencialom ostajajo prazna. V magistrski nalogi smo raziskali eno izmed takšnih območij v Mariboru. To je železniški trikotnik, ki zaradi svojih izjemnih infrastrukturnih danosti in bližine starega mestnega jedra ponuja območje z izjemnim obogatitvenim in povezovalnim potencialom, saj s pravilno izbiro programa poveže odrezano mestno četrt Pobrežje s starim mestnim jedrom. V projektnem delu naloge smo na tem območju zasnovali prireditveni center.
Ključne besede: prireditveni center, prometno vozlišče, sejmišče, železniški trikotnik, železniško postajališče, produkcijska hiša, pokrajinski arhiv, nadzor železniškega prometa, Maribor
Objavljeno v DKUM: 15.04.2022; Ogledov: 883; Prenosov: 297
.pdf Celotno besedilo (75,44 MB)

37.
Spodnje Hoče - preoblikovanje središča : magistrsko delo
Tjaša Pauko, 2022, magistrsko delo

Opis: Slovensko podeželje je zaradi različnih družbenih procesov (deagrarizacija, industrializacija, urbanizacija) v zadnjih sto letih precej spremenilo svojo podobo. Današnji podeželski prostor je pogosto območje mešanja urbanih in ruralnih elementov, prav tako pa lahko ravno v teh naseljih opazimo pomanjkanje centra oziroma urbanistične ali arhihtekturne ureditve, ki bi tvorila občinsko središče. V magistrski nalogi zato preizkusimo zasnove in predstavimo izbrano varianto za ureditev novega krajevnega središča Spodnjih Hoč. Krajevno središče smo skušali predstaviti na različnih nivojih, z urbanistično zasnovo, preko zasnove odprtega prostora in preko arhitekture ter vsebovanega programa.
Ključne besede: Spodnje Hoče, krajevno središče, ruralna arhitektura, slovensko podeželje, center
Objavljeno v DKUM: 15.04.2022; Ogledov: 763; Prenosov: 312
.pdf Celotno besedilo (198,80 MB)

38.
Doprinos uporabe prenosnih laboratorijskih naprav v urgentni medicini
Alen Šuta, 2022, diplomsko delo

Opis: Uvod: Doprinos uporabe prenosnih laboratorijskih naprav v urgentni medicini je zagotavljanje zanesljivega in hitrega diagnosticiranja pri vitalno ogroženih pacientih. Prenosne laboratorijske naprave pripomorejo k zmanjševanju časa obravnave pacientov, saj z njimi znatno zmanjšamo čas od odvzema krvi do prikaza laboratorijskih rezultatov. Metodologija: V zaključnem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela. Do strokovne literature smo dostopali preko baz podatkov: COBISS, PubMed, CINAHL, Medline, Google Učenjak in DKUM. Pri iskanju literature smo se omejili na literaturo, ki ni starejša od deset let. V empiričnem delu raziskave smo uporabili metodo anketiranja. Vprašalnik je vseboval vprašanja zaprtega in kombiniranega tipa. Podatke, ki smo jih pridobili, smo analizirali ter jih prikazali s pomočjo programov Microsoft Excel in Microsoft Word. V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno statistično metodo analize podatkov. Rezultati: Z raziskavo smo odkrili, da se laboratorijske naprave uporabljajo vsakodnevno pri številnih pacientih, pri katerih zmanjšajo potreben čas do prikaza najnujnejših laboratorijskih rezultatov. Vodilne težave, ki smo jih prepoznali pa so bile izredno draga nabava prenosnih laboratorijskih naprav in drage potrošne kartuše. Razprava in sklep: V diplomskem delu smo ugotovili, da je doprinos prenosnih laboratorijskih naprav zadovoljiv in prekaša njihove slabosti.
Ključne besede: nujna medicinska pomoč, urgentni center, laboratorijska diagnostika, laboratorijski rezultati.
Objavljeno v DKUM: 22.03.2022; Ogledov: 996; Prenosov: 135
.pdf Celotno besedilo (1,07 MB)

39.
Varovanje varovanih oseb pri njihovih prostočasnih aktivnostih : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Matjaž Špan, 2022, diplomsko delo

Opis: Center za varovanje in zaščito znotraj Policije zagotavlja celovito varovanje oseb in zaščito določenih prostorov, objektov in okolišev objektov. Dejavnost se vedno izvaja nekje v ozadju, stran od oči javnosti. Možje, ki diskretno spremljajo varovane osebe, aktivnosti izvajajo potihoma in nevidno, vendar slednje niso nič manj naporne, odgovorne in zahtevne. Samo usposabljanje ne pripravi varnostnikov na takšno vrsto varovanja, saj so usposabljanja usmerjena bolj ali manj v naloge varovanja tujih državnikov v Republiki Sloveniji, kjer pa so v veliki meri prisotni uslužbenci protokola in ostalih logističnih služb. Vsaka varovana oseba je drugačna, vsak svoj prosti čas preživlja na svoj način in za vsako dejavnost je potrebna določena oprema, ki pa je služba varnostnikom ne preskrbi v vseh primerih. Vse to varnostnikom povzroča dodatne težave, saj si morajo sami priskrbeti opremo, se z njo seznaniti in jo suvereno uporabljati ter seveda vzdrževati. Prav tako tudi sami načrtujejo taktiko varovanja in s tem povezane ukrepe.
Ključne besede: diplomske naloge, varovanje, varovana oseba, policist varnostnik, prostočasne aktivnosti, Center za varovanje in zaščito
Objavljeno v DKUM: 16.02.2022; Ogledov: 1097; Prenosov: 207
.pdf Celotno besedilo (1,58 MB)

40.
Arhitekturna zasnova razvojno multimodalnega centra na industrijskem območju občine Hoče-Slivnica : magistrsko delo
Jan Ekart, 2021, magistrsko delo

Opis: Tema magistrskega dela izhaja iz problematike širšega območja občine Hoče-Slivnica, natančneje predela umeščenega sredi infras- trukturnega trikotnika avtocestnega razcepa Slivnica, letališča Ed- varda Rusjana, objekta Magna in industrijske cone južnega Mari- bora. Zasnovana je arhitekturna rešitev, ki na novo definira območje obeh gramoznic in v prostoru ustvarja novo stičiščno točko, ki de- luje kot možgani širšega industrijskega in podjetniškega območja. Površine, ki jih objekt zavzame, jih tudi vrne v obliki uporabne, ze- lene strehe. Glavna tema naloge je zasnova podjetniškega in raziskovalnega huba, ki se razteza po celotnem objektu. Programsko je objekt zas- novan fleksibilno. Cilj je novim ali obstoječim velikim podjetjem v regiji omogočiti vse potrebne prostore za delo, bivanje in preživl- janje prostega časa, hkrati pa omogočati programe in aktivnosti, ki spodbujajo hitrejšo rast poslovanja. Forma objekta izhaja iz osnovnih prostorskih linij in osi, ki so bile zaznane v analizah, hkrati pa iz potrebe po subtilnem prostorskem markerju in posnemanju narave oziroma vpenjanje arhitekture vanjo.
Ključne besede: multimodalni center, Hoče-Slivnica, marker, regeneracija, industrijska cona
Objavljeno v DKUM: 24.12.2021; Ogledov: 1092; Prenosov: 197
.pdf Celotno besedilo (99,55 MB)

Iskanje izvedeno v 0.27 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici