Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Delovna enota, ki je bila umeščena v nivo slovenskega zdravstvenega varstva ne dolgo nazaj, je postala eden ključnih faktorjev pri organizaciji in izvajanju ukrepov v času epidemije Covid-19. Namen raziskave je bil ugotoviti, s kakšnimi stiskami, dilemami in težavami so se vodje Centrov za krepitev zdravja (CKZ) srečevale pri organizaciji dela v času epidemije Covid-19. Uporabljena je bila kvalitativna metodologija. Instrument raziskave je bil delno strukturiran intervju. Sodelovalo je šest intervjuvank, ki so vodile CKZ v času epidemiološke krize in prevzele odgovorno organizacijsko vlogo. Intervjuji so bili posneti s pomočjo videokonference Zoom in dobesedno prepisani. S sintezo podatkov smo identificirali proste kode, katere smo analizirali in primerjali med seboj v namen razvoja podtem in glavne teme. Na osnovi analize je bilo oblikovanih šest podtem: stiske, izzivi, dileme, težave, organizacija in razreševanje zapletov. Ugotovljeno je bilo, da je bilo sprva težko zagotoviti zaščitna sredstva, kasneje organizirati delo na različnih novonastalih deloviščih hkrati in ga nenehno organizacijsko modificirati glede na potrebe. CKZ-ji so na morebitno zaprtje javnega življenja dobro pripravljeni na podlagi preživete izkušnje in medsebojnega timskega povezovanja znotraj same delovne enote.Iznajdljivost, sodelovanje, trdo delo, odrekanja in predvsem fleksibilnost, so bile odlike, s pomočjo katerih se je v času negotovosti, služba CKZ odzvala na preizkušnjo. CKZ je delovna enota, ki skrbi za celokupno preventivno naravnano zdravje tako posameznika kot tudi širše družbe.
Ključne besede: Center za krepitev zdravja, epidemija Covid-19, organizacija dela, stiske, dileme in težave v zdravstveni negi
Objavljeno v DKUM: 15.05.2023; Ogledov: 835; Prenosov: 98
Celotno besedilo (919,39 KB)

Opis: Smučarska središča in zimski športni centri so vedno bolj odvisni od uporabe naprav za umetno zasneževanje. Sistemi umetnega zasneževanja omogočajo več dohodka zimskim središčem, večjo zasedenost kapacitet turističnih namestitev, boljšo prepoznavnost lokalnega gospodarstva in zagotavljanje pogojev za športno vadbo vrhunskih športnikov. V sklopu optimalnega izvajanja delovnih procesov, zmanjševanja stroškov in optimizacije poslovanja v Nordijskem centru Planica je ključnega pomena tudi učinkovito upravljanje sistema za umetno zasneževanje. Upravljanje sistemov zasneževanja se v večji meri izvaja s podporo informacijskih sistemov (IS), osnovanih na visokotehnoloških rešitvah. Delo vsebuje analizo obstoječega stanja informacijskega sistema in vseh podsistemov, ki upravljajo delovanje sistemske infrastrukture na področju zasneževanja. Na podlagi analize so opredeljene ključne usmeritve za vzpostavitev modela, ki bo omogočal učinkovito poslovanje in izvajanje delovnih procesov na področju zasneževanja.
Ključne besede: sistemi umetnega zasneževanja, informacijski sistem, centralni nadzorni sistem, zimski športni center, Nordijski center Planica
Objavljeno v DKUM: 23.02.2023; Ogledov: 535; Prenosov: 53
Celotno besedilo (2,48 MB)

Opis: Namen moje diplomske naloge je, prikazati obdavčitev v državah z ugodnejšim davčnim okoljem — v davčnih oazah. Off-shore centri so države oziroma njihova teritorialna območja, katerih glavni namen je, s pomočjo posebnih ugodnosti pritegniti tuj kapital. Davčni organ mora obravnavati subjekte, ki poslujejo v davčnih oazah, na enak način kot preostale gospodarske subjekte ter presojati pravilnost, popolnost in verodostojnost poslovnih dogodkov in knjigovodskih listin na enak način kot za vse druge poslovne dogodke. Vendar pa to še ne pomeni, da podatki niso resnični in pošteni, pa čeprav ima partner sedež v davčni oazi. Ravno zaradi tega takšnih dogodkov davčni organ ne sme obravnavati na drugačen način, kot bi jih, če bi posli bili sklenjeni s poslovnimi subjekti, ki imajo sedež na območju, ki se ne šteje za davčno oazo, torej na območju, ki se ne šteje kot ugodnejše davčno okolje. Edina razlika med tema dvema območjema je v velikosti obdavčitve. Davčni organ pri inšpiciranju ne prizna stroškov subjektov s sedežem v državah z ugodnejšim davčnim okoljem. Zakon o davku oh dohodkov pravnih oseb (Uradni list RS, št. 17/05), ki je začel veljati 1. januarja 2005, prvič uvaja pojem države z ugodnejšim davčnim okoljem in podlago, po kateri se to presoja. Gre namreč za države s povprečnimi nominalnimi stopnjami davka, in sicer s stopnjami, ki so nižje od 12,5%.
Ključne besede: Obdavčitev v davčnih oazah, vrste davčnih oaz, davčni organ, off-shore center, ključni dejavniki off-shore centrov, (škodljiva) davčna konkurenca, utaja davkov, inšpiciranje.
Objavljeno v DKUM: 21.02.2023; Ogledov: 663; Prenosov: 39
Celotno besedilo (373,19 KB)

Opis: Informacijska tehnologija je vpeta v delovanje družbe bolj, kot je bila kadar koli prej. Prinesla je izjemen napredek, razvoj postaja nesluten. Vse to po drugi strani prinaša tudi nove izzive, ki jih do danes sploh nismo poznali. Kibernetski incidenti postajajo del našega vsakdana, včasih se celo zdi, da smo se z njimi že preveč sprijaznili. Kljub vsemu imajo organizacije v prvih bojnih črtah na voljo učinkovito orožje, to so varnostno-operativni centri (VOC). V zadnjih letih postajajo pomemben člen obvladovanja tveganj, ne le z vidika informacijske varnosti, pač pa tudi z vidika varnosti poslovanja in obstoja organizacij. Tega se zaveda tudi Slovenska policija, ki je zaradi zakonskih obvez kot tudi potreb vzpostavila svoj VOC. Izjemen porast uničujočih posledic, kompleksnosti in števila kibernetskih incidentov sili vsak VOC v nenehno prilagajanje, kar zahteva veliko naporov, znanja in sredstev. VOC policije ni pri tem nobena izjema. Operativno deluje skoraj dve leti in zato potrebuje nadgradnjo vseh treh osnovnih gradnikov, to so tehnologije, predvsem pa osebja in procesov. V ta namen smo na podlagi predpisov, referenčne literature, standardov, dobrih praks, ogrodij in smernic pripravili in verificirali model VOC, ki v skladu z najnovejšimi praksami definira vse omenjene gradnike. Da bi model dobil še večjo kredibilnost, smo v naslednjem koraku v cilju validacije prosili vodje VOC treh zelo uglednih slovenskih podjetjih za mnenja, ki smo jih zatem vgradili v model kot izboljšave. Kot pomoč pri implementaciji izboljšav v VOC policije smo prav tako z metodo verifikacije in validacije razvili še model ocene zrelosti z analizo razkoraka. Model bo v prvi fazi uporabljen za oceno trenutnega stanja vseh gradnikov VOC policije. V naslednjem koraku bo izvedena primerjava z željenim stanjem, ki bo ugotovila razkorak in zatem služila kot osnova za pripravo predlogov izboljšav in izvedbo akcijskega načrta.
Ključne besede: varnostno-operativni center, odzivanje na incidente, kibernetska varnost, analiza razkoraka, ocena zrelosti, magistrske naloge
Objavljeno v DKUM: 05.01.2023; Ogledov: 1027; Prenosov: 198
Celotno besedilo (2,54 MB)

Opis: Magistrsko delo obravnava gradnjo prireditvenega in rekreacijskega centra v Žalcu, temo s področja športa in zdravega življenja. V teoretičnem delu so predstavljeni: pojem šport, zgodovina Žalca in splošni podatki. V nadaljevanju so na kratko predstavljeni primeri kopališč v Sloveniji in analize širšega in ožjega prostora, na katerem temelji projektni del. V projektnem delu so predstvaljeni razvoji projekta, ideja in namen ter načrti kopališča s površinami za rekreacijo in druženje. Projektrianje centra predstavlja poseben izziv, saj zahteva veliko domišljije, iznajdljivosti in prilagodljivosti. V nalogi je predstavljena ideja in rešitev novega centra za zdravo življenje s premišljenimi povezavami javnih stavb in stanovanjskih sosesk. Nov rekreacijski center s prireditveno ploščadjo v Žalcu je umeščen v dokaj dostopno točko v samem mestu, v neposredni bližini najdemo športni center, I. in II. osnovno šolo Žalec, Dom II. slovenskega tabora in avtobusno postajo Žalec.
Ključne besede: prireditveni, rekreacijski center, šport, Žalec, interaktivne točke, center, druženje, zdravje, rekreacija, združenje, združevanje, kopališče, olimpijski bazen, prireditvena ploščad, avditorij, prireditveni prostor, zunanji avditorij, park, aktivnosti, povezava, aktivnost, druženje
Objavljeno v DKUM: 20.12.2022; Ogledov: 1016; Prenosov: 341
Celotno besedilo (147,36 MB)