| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


11 - 20 / 341
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
11.
Vpliv informacijskega sistema na delovne procese zasneževanja v Nordijskem centru Planica
Miha Mežik, 2022, magistrsko delo

Opis: Smučarska središča in zimski športni centri so vedno bolj odvisni od uporabe naprav za umetno zasneževanje. Sistemi umetnega zasneževanja omogočajo več dohodka zimskim središčem, večjo zasedenost kapacitet turističnih namestitev, boljšo prepoznavnost lokalnega gospodarstva in zagotavljanje pogojev za športno vadbo vrhunskih športnikov. V sklopu optimalnega izvajanja delovnih procesov, zmanjševanja stroškov in optimizacije poslovanja v Nordijskem centru Planica je ključnega pomena tudi učinkovito upravljanje sistema za umetno zasneževanje. Upravljanje sistemov zasneževanja se v večji meri izvaja s podporo informacijskih sistemov (IS), osnovanih na visokotehnoloških rešitvah. Delo vsebuje analizo obstoječega stanja informacijskega sistema in vseh podsistemov, ki upravljajo delovanje sistemske infrastrukture na področju zasneževanja. Na podlagi analize so opredeljene ključne usmeritve za vzpostavitev modela, ki bo omogočal učinkovito poslovanje in izvajanje delovnih procesov na področju zasneževanja.
Ključne besede: sistemi umetnega zasneževanja, informacijski sistem, centralni nadzorni sistem, zimski športni center, Nordijski center Planica
Objavljeno v DKUM: 23.02.2023; Ogledov: 384; Prenosov: 38
.pdf Celotno besedilo (2,48 MB)

12.
Uvedba programske rešitve za upravljanje odnosov s strankami v kontaktnem centru
Barbara Golob, 2022, diplomsko delo

Opis: Hiter tehnološki napredek in nenehno spreminjajoče se potrebe strank na področju telekomunikacij in interakcij s strankami so razlog, da so se podjetja prisiljena prilagajati vedno bolj zahtevnemu tržišču. Programska rešitev, kjer so vsi komunikacijski kanali vodeni znotraj ene same platforme in omogoča centralizirano distribucijo, upravljanje in shranjevanje vseh podatkov o strankah in zapisov o interakcijah, podjetjem omogoča biti korak pred drugimi. Skupaj z inteligentnim večkanalnim usmerjanjem, poročanjem v realnem času in beleženjem interakcij po vseh komunikacijskih kanalih, omogoča 360-stopinjski pogled na stranko in možnost zagotavljanja visoko personaliziranega, celovitega pristopa k oskrbi strank. V diplomski nalogi je predstavljena uvedba celovite programske rešitve za podporo upravljanju odnosov s strankami v večji slovenski banki. Prikazana je analiza stanja pred in po uvedbi rešitve.
Ključne besede: CRM, kontaktni center, banka, upravljanje stikov s stranko, komuniciranje po različnih kanalih
Objavljeno v DKUM: 22.02.2023; Ogledov: 379; Prenosov: 23
.pdf Celotno besedilo (1,40 MB)

13.
DAVČNE OAZE
Vesna Bolte, 2009, diplomsko delo

Opis: Namen moje diplomske naloge je, prikazati obdavčitev v državah z ugodnejšim davčnim okoljem — v davčnih oazah. Off-shore centri so države oziroma njihova teritorialna območja, katerih glavni namen je, s pomočjo posebnih ugodnosti pritegniti tuj kapital. Davčni organ mora obravnavati subjekte, ki poslujejo v davčnih oazah, na enak način kot preostale gospodarske subjekte ter presojati pravilnost, popolnost in verodostojnost poslovnih dogodkov in knjigovodskih listin na enak način kot za vse druge poslovne dogodke. Vendar pa to še ne pomeni, da podatki niso resnični in pošteni, pa čeprav ima partner sedež v davčni oazi. Ravno zaradi tega takšnih dogodkov davčni organ ne sme obravnavati na drugačen način, kot bi jih, če bi posli bili sklenjeni s poslovnimi subjekti, ki imajo sedež na območju, ki se ne šteje za davčno oazo, torej na območju, ki se ne šteje kot ugodnejše davčno okolje. Edina razlika med tema dvema območjema je v velikosti obdavčitve. Davčni organ pri inšpiciranju ne prizna stroškov subjektov s sedežem v državah z ugodnejšim davčnim okoljem. Zakon o davku oh dohodkov pravnih oseb (Uradni list RS, št. 17/05), ki je začel veljati 1. januarja 2005, prvič uvaja pojem države z ugodnejšim davčnim okoljem in podlago, po kateri se to presoja. Gre namreč za države s povprečnimi nominalnimi stopnjami davka, in sicer s stopnjami, ki so nižje od 12,5%.
Ključne besede: Obdavčitev v davčnih oazah, vrste davčnih oaz, davčni organ, off-shore center, ključni dejavniki off-shore centrov, (škodljiva) davčna konkurenca, utaja davkov, inšpiciranje.
Objavljeno v DKUM: 21.02.2023; Ogledov: 414; Prenosov: 16
.pdf Celotno besedilo (373,19 KB)

14.
Poznavanje poti šolskih odpadkov pri učencih 4. razredov osnovnih šol v celjski regiji
Gašper Bizjak, 2022, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo z naslovom Poznavanje poti šolskih odpadkov pri učencih 4. razredov osnovnih šol v celjski regiji je sestavljeno iz dveh delov – teoretičnega in empiričnega. V teoretičnem delu je opredeljen pomen poučevanja naravoslovja in tehnike v osnovni šoli, sledi analiza učnega načrta naravoslovja in tehnike v četrtem razredu s stališča odpadkov. Predstavljeno je izkustveno učenje ter pomembnost praktičnega dela pri pouku. Nadalje je predstavljen geografski oris celjske regije in opis Regionalnega centra za ravnanje z odpadki Celje (RCERO). V empiričnem delu je prikazana raziskava o seznanjenosti z RCERO-m pri učencih, ki je bila izvedena v šolskem letu 2021/2022 na vzorcu dvesto dvainšestdesetih četrtošolcev iz podeželskih in mestnih osnovnih šol na območju celjske regije. Na podlagi dobljenih rezultatov zaključujemo, da učenci slabo poznajo delovanje RCERO-a, vendar so dobro seznanjeni z ločevanjem odpadkov in z razlogi ločevanja odpadkov. Zaskrbljujoče je dejstvo, da veliko anketiranih učencev ne pozna postopka razgradnje bioloških odpadkov ter koristi sežiga odpadkov v sežigalnici. Zelo spodbuden je bil rezultat, da skoraj vsi učenci ločujejo odpadke tako doma kot v šoli. Pozitivno je bilo tudi to, da večina učencev meni, da so koši za ločevanje odpadkov v šolah dobro označeni ter da se odpadki v šolah ločujejo zaradi lažje nadaljnje obdelave.
Ključne besede: odpadki, Regionalni center za ravnanje z odpadki Celje, osnovna šola, naravoslovje in tehnika, sežigalnica
Objavljeno v DKUM: 09.02.2023; Ogledov: 417; Prenosov: 38
.pdf Celotno besedilo (2,90 MB)

15.
Model varnostno-operativnega centra za slovensko policijo : magistrsko delo
Gorazd Rolih, 2022, magistrsko delo

Opis: Informacijska tehnologija je vpeta v delovanje družbe bolj, kot je bila kadar koli prej. Prinesla je izjemen napredek, razvoj postaja nesluten. Vse to po drugi strani prinaša tudi nove izzive, ki jih do danes sploh nismo poznali. Kibernetski incidenti postajajo del našega vsakdana, včasih se celo zdi, da smo se z njimi že preveč sprijaznili. Kljub vsemu imajo organizacije v prvih bojnih črtah na voljo učinkovito orožje, to so varnostno-operativni centri (VOC). V zadnjih letih postajajo pomemben člen obvladovanja tveganj, ne le z vidika informacijske varnosti, pač pa tudi z vidika varnosti poslovanja in obstoja organizacij. Tega se zaveda tudi Slovenska policija, ki je zaradi zakonskih obvez kot tudi potreb vzpostavila svoj VOC. Izjemen porast uničujočih posledic, kompleksnosti in števila kibernetskih incidentov sili vsak VOC v nenehno prilagajanje, kar zahteva veliko naporov, znanja in sredstev. VOC policije ni pri tem nobena izjema. Operativno deluje skoraj dve leti in zato potrebuje nadgradnjo vseh treh osnovnih gradnikov, to so tehnologije, predvsem pa osebja in procesov. V ta namen smo na podlagi predpisov, referenčne literature, standardov, dobrih praks, ogrodij in smernic pripravili in verificirali model VOC, ki v skladu z najnovejšimi praksami definira vse omenjene gradnike. Da bi model dobil še večjo kredibilnost, smo v naslednjem koraku v cilju validacije prosili vodje VOC treh zelo uglednih slovenskih podjetjih za mnenja, ki smo jih zatem vgradili v model kot izboljšave. Kot pomoč pri implementaciji izboljšav v VOC policije smo prav tako z metodo verifikacije in validacije razvili še model ocene zrelosti z analizo razkoraka. Model bo v prvi fazi uporabljen za oceno trenutnega stanja vseh gradnikov VOC policije. V naslednjem koraku bo izvedena primerjava z željenim stanjem, ki bo ugotovila razkorak in zatem služila kot osnova za pripravo predlogov izboljšav in izvedbo akcijskega načrta.
Ključne besede: varnostno-operativni center, odzivanje na incidente, kibernetska varnost, analiza razkoraka, ocena zrelosti, magistrske naloge
Objavljeno v DKUM: 05.01.2023; Ogledov: 781; Prenosov: 139
.pdf Celotno besedilo (2,54 MB)

16.
Idejna zasnova kulturnega centra v Strasbourgu : magistrsko delo
Laura Šubić, 2022, magistrsko delo

Opis: Tema magistrske naloge obravnava problem umeščanja kulturnega centra v mesto Strasbourg, ki ima središče, tj. Grande Ile (Veliki otok), ki ga obroblja reka Ill, od leta 1988 pa je vključeno na Unescov seznam kulturne dediščine. Strasbourg igra pomembno vlogo kot poslovno, trgovsko in kulturno središče. Poleg tradicionalne vloge glavnega mesta Alzacije je Strasbourg tudi sedež številnih evropskih institucij in organov, vključno z Evropskim parlamentom, Svetom Evrope in Evropskim sodiščem za človekove pravice. V skladu z veljavno Uredbo "PLU - Règlement graphique et ècrit dètaillè" (PLU - Podrobni grafični in pisni predpisi) morajo vse novogradnje in prenove slediti izvirnemu urbanističnemu konceptu. V teoretičnem in praktičnem delu smo analizirali razvoj osrednjega dela mesta in obstoječo tipologijo stavb. Projektna naloga je usmerjena v zasnovo novega kulturnega središča in njegovega vplivnega območja, ki bi oživilo območje in omogočalo kakovostno preživljanje prostega časa. Objekt je opredeljen kot center sodobne in urbane ustvarjalnosti, namenjen gledališkim, plesnim, glasbenim, literarnim in drugim dogodkom. Zaradi zelo bogate preteklosti mesta Strasbourg se tu mešajo različne kulture in se tudi združujejo, kar želimo s tem projektom še bolj izpostaviti.
Ključne besede: Strasbourg, kulturni center, kino na prostem, muzej za sodobne umetnike, kultura, arhitektura
Objavljeno v DKUM: 21.12.2022; Ogledov: 740; Prenosov: 292
.pdf Celotno besedilo (59,67 MB)

17.
Prireditveni in rekreacijski center Žalec : magistrsko delo
Deja Vinšek, 2022, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava gradnjo prireditvenega in rekreacijskega centra v Žalcu, temo s področja športa in zdravega življenja. V teoretičnem delu so predstavljeni: pojem šport, zgodovina Žalca in splošni podatki. V nadaljevanju so na kratko predstavljeni primeri kopališč v Sloveniji in analize širšega in ožjega prostora, na katerem temelji projektni del. V projektnem delu so predstvaljeni razvoji projekta, ideja in namen ter načrti kopališča s površinami za rekreacijo in druženje. Projektrianje centra predstavlja poseben izziv, saj zahteva veliko domišljije, iznajdljivosti in prilagodljivosti. V nalogi je predstavljena ideja in rešitev novega centra za zdravo življenje s premišljenimi povezavami javnih stavb in stanovanjskih sosesk. Nov rekreacijski center s prireditveno ploščadjo v Žalcu je umeščen v dokaj dostopno točko v samem mestu, v neposredni bližini najdemo športni center, I. in II. osnovno šolo Žalec, Dom II. slovenskega tabora in avtobusno postajo Žalec.
Ključne besede: prireditveni, rekreacijski center, šport, Žalec, interaktivne točke, center, druženje, zdravje, rekreacija, združenje, združevanje, kopališče, olimpijski bazen, prireditvena ploščad, avditorij, prireditveni prostor, zunanji avditorij, park, aktivnosti, povezava, aktivnost, druženje
Objavljeno v DKUM: 20.12.2022; Ogledov: 783; Prenosov: 272
.pdf Celotno besedilo (147,36 MB)

18.
Organizacija strokovnih izobraževanj v dispečerski službi zdravstva
Boštjan Čavničar, 2022, magistrsko delo

Opis: Uvod: zaključno delo obravnava organizacijo strokovnih izobraževanj v dispečerski službi zdravstva. Dispečerska služba zdravstva je del službe nujne medicinske pomoči in se izvaja v dispečerskih centrih zdravstva. Sprejema klice o nujnih stanjih in aktivira ustrezne ekipe za intervencijo v najkrajšem možnem času. Delo zdravstvenega dispečerja je zelo pomembno za uspešno delovanje nujne medicinske pomoči. Zdravstveni dispečer se mora redno izobraževati. Pred pričetkom dela mora opraviti osnovni tečaj in usposabljanje za delo. Osnovni tečaj mora obnoviti na tri leta. Omenjeni tečaji so predpisani v pravilniku o dispečerski službi zdravstva. Namen naloge je predstaviti delovanje dispečerske službe zdravstva s poudarkom na organizaciji strokovnih izobraževanj. Metode: v empiričnem delu naloge smo uporabili kvantitativno metodologijo raziskovanja z metodo anketiranja. Moč povezanosti smo preverjali s Spearmanovim koeficientom korelacije in analizirali strukturne deleže. Anketirali smo petdeset zdravstvenih dispečerjev, ki delajo v dispečerskem centru v Ljubljani ali v Mariboru. Zanimalo nas je stanje na področju organizacije strokovnih izobraževanj in njihova uporabnost, zadovoljstvo s strokovnimi izobraževanji in kakšen je nivo pridobljenega znanja po opravljenih strokovnih izobraževanjih. Rezultati: Zdravstveni dispečerji organizacijo strokovnih izobraževanj ocenjujejo kot dobro, kljub temu pa z njimi niso najbolj zadovoljni. Ugotovili smo, da je dobra organizacija statistično značilno povezana z uporabnostjo strokovnih izobraževanj, z zadovoljstvom zdravstvenih dispečerjev s strokovnimi izobraževanji in z nivojem pridobljenega znanja. Diskusija: Zdravstveni dispečerji so s samo organizacijo strokovnih izobraževanj sicer zadovoljni, se pa kaže nezadovoljstvo v smislu pogostosti izobraževanj in sposobnostjo samostojnega dela po opravljenem izobraževanju. Bolj kot zdravstveni dispečer ocenjuje samo organizacijo, bolj je z izobraževanji tudi zadovoljen in bolj se mu zdijo uporabna. Poleg tega tudi bolje ocenjuje svoje znanje, kar je še posebej pomembno, saj lahko zdravstveni dispečer, ki ima dovolj znanja, pravilno odreagira v dani situaciji in tako pozitivno vpliva na uspešnost celotne ekipe nujne medicinske pomoči. Zaključek: glede na ugotovitve bi predlagali bolj pogosto izvajanje strokovnih izobraževanj, poleg tega pa bi v strokovna izobraževanja vključili več terenskega in praktičnega dela, dodatno pozornost pa bi namenili še komunikaciji, množičnim nesrečam, pediatriji, nujnim stanjem in nujni medicinski pomoči.
Ključne besede: NMP, dispečerska služba zdravstva, dispečerski center zdravstva, zdravstveni dispečer, strokovna izobraževanja.
Objavljeno v DKUM: 30.08.2022; Ogledov: 671; Prenosov: 141
.pdf Celotno besedilo (753,27 KB)

19.
Otroški regionalni center Čakovec: zasnova arhitekture in parkovnih površin : magistrsko delo
Lea Sačar, 2022, magistrsko delo

Opis: Namen izdelave magistrske naloge temelji na stvarni potrebi po gradnji Otroškega regionalnega centra za otroke s posebnimi potrebami v Čakovcu, ki bo pokrival območje severozahodnega dela Republike Hrvaške. Število otrok, ki imajo katero od oblik telesne ali duševne motnje in imajo potrebo po posebnem, dodatnem in/ali individualnem programu dela, je vsak dan večje oz. obstaja velik delež otrok, ki jim ni omogočen potreben posebni program dela, vzgoje, izobraževanja in/ali rehabilitacije. Na podlagi izvedenih raziskav, prostorskih analiz in podatkov ter na podlagi teoretičnega dela te naloge, v katerem so obravnavane teme vzgoje, izobraževanja in rehabilitacije otrok s posebnimi potrebami, in teme načrtovanja prostora za otroke s posebnimi potrebami, je predstavljena idejna urbanistično-arhitekturna rešitev Otroškega regionalnega centra Čakovec in pripadajočih površin. Na predvidenem območju, v južnem delu mesta Čakovec, je zasnovani park 'Martane', znotraj katerega so umeščeni prostori Otroškega regionalnega centra. Novi Otroški regionalni center Čakovec je zasnovan kot center vzgoje in rehabilitacije otrok s posebnimi potrebami. Idejni urbanistično-arhitekturni načrt je zasnovan kot odgovor na družbene in prostorske težave širšega prostora. Pomanjkanje javnih in zelenih površin, športno-rekreacijskih površin ter storitvenih dejavnosti, in vse to v prostoru pretežno stanovanjskih sosesk, nagovarja k načrtovanju odprtega, uporabnega in vsem dostopnega prostora, ki bo omogočil vse potrebne vsebine in dejavnosti, ki v tem prostoru manjkajo. Kot del parka 'Martane', poleg Otroškega regionalnega centra, zasnovane so dodatne storitveno-trgovske vsebine ter nova športno-rekreacijska cona in cone otroških igrišč, namenjene otrokom in igri otrok na prostem v naravnem okolju. Zasnovane so parkovne površine, ki bodo omogočale bivanje vsem uporabnikom novega prostora, ne glede na fizično oviranost ali starostno skupino.
Ključne besede: arhitektura, otroški center, parkovne površine, otroci s posebnimi potrebami, Čakovec
Objavljeno v DKUM: 14.06.2022; Ogledov: 1068; Prenosov: 326
.pdf Celotno besedilo (87,96 MB)

20.
Center znanosti v Pragi : Znanstveni center v Pragi
Katarina Kobale, 2022, magistrsko delo

Opis: Tema magistrskega dela izhaja iz realne potrebe po oživitvi degradiranega predela obrežja Karlina, ki se hkrati smiselno umešča med stavbne strukture predvidene v projektu novega Rohanskega naselja. Projektna naloga se osredotoča na center, ki bo stičišče znanosti, tehnologije in kulture skozi tesno vpetostjo v gospodarstvo, raziskovalno dejavnost in izobraževanje. Zasnova objekta raziskuje odnos med ohranjanjem zelenih površin v mestih in grajenim urbanim prostorom. Prikazuje kako umeščati javni program v strnjeno mestno tkivo s ciljem po ohranjanju zelenih urbanih površin. Stavbno tkivo se umakne pod zemljo, zelena streha objekta pa postane podaljšek ulice. Pri tem gre za iskanje ravnesja vidnega in nevidnega, torej koliko vidnih elementov objekta je potrebnih, da je poseg monumentalen, tvori zanimiv urbani prostor ter hkrati vanj ne posega preveč. Zaradi neobičajne umestitve, je velik poudarek tudi na zagotavljanju naravne svetlobe v objektu, kar se zagotavlja z uporabo svetlobnikov, ki pa nimajo le uporabne temveč tudi estetsko funkcijo. Konstrukcija objekta zajema številne gradbene tehnike in materiale. Od gradnje z armiranobetnsko konstrukcijo, do še novejših tehnologij gradnje v razvoju, kot je 3D tiskanje stavb.
Ključne besede: Praga, center znanosti, svetlobnik, 3D tisk, podzemna arhitektura
Objavljeno v DKUM: 13.06.2022; Ogledov: 933; Prenosov: 455
.pdf Celotno besedilo (114,96 MB)

Iskanje izvedeno v 1.75 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici