| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


91 - 100 / 341
Na začetekNa prejšnjo stran6789101112131415Na naslednjo stranNa konec
91.
Computation of focus quantities of three-dimensional polynomial systems
Valery Romanovski, Douglas Shafer, 2014, izvirni znanstveni članek

Opis: Fix a collection of polynomial vector fields on $R^3$ with a singularity at the origin, for every one of which the linear part at the origin has two pure imaginary and one non-zero eigenvalue. Some such systems admit a local analytic first integral, which then defines a local center manifold of the system.Conditions for existence of a first integral are given by the vanishing certain polynomial or rational functions in the coefficients of the system called focus quantities. In this paper we prove that the focus quantities have a structure analogous to that in the two-dimensional case and use it to formulate an efficient algorithm for computing them.
Ključne besede: integrability, focus quantities, center conditions
Objavljeno v DKUM: 07.08.2017; Ogledov: 1122; Prenosov: 122
.pdf Celotno besedilo (486,16 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

92.
Prikrite nevarnosti v simulacijskem centru
Miljenko Križmarić, Aleksander Manohin, 2011, pregledni znanstveni članek

Opis: V prispevku poudarjamo pomembnost neoporečnosti vseh naprav v simulacijskih centrih in prikazujemo primer uhajanja dušikovega oksidula (N2O) skozi poškodovan urejevalnik tlaka. Nepravilnost delovanja urejevalnika tlaka (reducirnega ventila) je bila prikrita dalj časa, zato je dušikov oksidul uhajal počasi ter neopazno. Podrobnejši pregled z milnico je odkril uhajanje plina skozi majhno šobo na zadnji strani urejevalnika tlaka. Uhajanje je bilo sicer neslišno, vendar ga je bilo mogoče občutiti že s pritiskom prsta na šobo ventila. Predlagamo pazljivost pri uporabi reducirnih ventilov in obvezni tlačni preskus celotne plinske napeljave, tudi če ni zelo dolga. Priporočamo, da uhajanje plina enostavno preverjamo s pritiskom prsta na morebitnih odprtinah ventilov ali spojih ceveh, in sicer tako na simulatorjih kot tudi v stvarnih razmerah.
Ključne besede: simulacijski center, oprema, varnost, zapleti
Objavljeno v DKUM: 27.03.2017; Ogledov: 951; Prenosov: 86
.pdf Celotno besedilo (639,68 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

93.
Organizacija manipulacij v izbranem podjetju
Dejan Weingartner, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: V prvem delu diplomskega dela smo na kratko predstavili obstoječe stanje skladiščno distribucijskega centra izbranega podjetja. Osredotočili smo se na skladiščenje nevarnega blaga, saj je to specifična storitev, ki zahteva veliko pozornost vseh udeležencev. Predstavili smo skladiščni objekt, njegove sektorje in manipulacijska sredstva, ki omogočajo ustrezno delo z nevarnim blagom. Opisali smo tudi informacijski tehnološki sistem. Prav tako smo predstavili materialni tok v skladišču in potek nakladanja ter razkladanja tovornega vozila. V drugem delu diplomskega dela smo predstavili probleme v skladiščnem distribucijskem centru. Analizirali smo delovni proces zaposlenih v skladišču in s tem pridobili pregled nad potekom dela uskladiščenja ter odpreme nevarnega blaga. Opisali smo ugotovljene pomanjkljivosti, jih analizirali in stroškovno ovrednotili. Predstavili smo predloge za izboljšavo delovnega procesa skladiščenja in podali stroškovno oceno. Prikazali smo izračun investicije in izračunali čas odplačila.
Ključne besede: skladiščenje, nevarne snovi, skladiščni distribucijski center, regalno skladišče, komisioniranje
Objavljeno v DKUM: 19.01.2017; Ogledov: 1153; Prenosov: 132
.pdf Celotno besedilo (2,00 MB)

94.
Organizacijski model klicnega centra
Tanja Žvižaj, 2016, magistrsko delo

Opis: Osnova za kvalitetno in učinkovito vodenje podjetij, oddelkov in poslovnih procesov znotraj njih je vsekakor v njihovi pravilno zastavljeni organizaciji. Zato je uvodni del naloge namenjen prav organizaciji in sodobnih organizacijskim teorijam. Od sodobnih organizacijskih teorij v ospredje postavljamo učečo se organizacijo kot najsodobnejši organizacijski model, ki je tudi osnova za pripravljen organizacijski model klicnega centra. Nenehno učenje je namreč še posebej pomemben sestavni del uspeha le-tega. Pri organizaciji pa vsekakor ne moremo mimo kadrovanja. Sposobnost odkriti pravi kadrovski potencial je posebna, a zelo pomembna veščina. Izkušnje so nas pripeljale do marsikaterih spoznanj, predvsem, da ima delo prodajnega agenta v klicnem centru kar nekaj posebnosti in zahteva tudi poseben profil kadra. V povezavi s tem morajo biti tudi posebni postopki pri izbiri pravih oseb za delo v klicnem centru. Ugotavljamo tudi, da se vloga vodij v podjetjih vse bolj spreminja. Ukazovalni pristop pri vodenju ne deluje več, vsaj na dolgi rok ne. Podjetja iščejo vodje, ki si bodo, poleg doseganja rezultatov, sposobni pridobiti tudi zaupanje in spoštovanje svojih podrejenih. Koncept, ki dosledno upošteva filozofijo učeče se organizacije, je avtentično vodenje, ki se od drugih konceptov vodenja loči po tem, da ne opredeljuje sloga vodenja, ki bi ga moral vodja prevzeti, ampak izpostavlja osebnost vodje, ki naj sledi svojemu značaju (Dimovski in ostali, 2009, str. 102). Ocenjujemo, da je avtentično vodenje primeren koncept pri vodenju klicnega centra. Podrobnejši profil menedžerja klicnega centra predstavljamo v organizacijskem modelu. V poglavjih, kjer opisujemo delovanje in organizacijo klicnih centrov, najprej navajamo njegove značilnosti, prednosti in tudi slabosti. Odgovoriti poskušamo tudi na vprašanje, kdaj je smiselno razmišljati o odprtju klicnega centra, kako velik naj bo in kakšna je najprimernejša oziroma nujna tehnologija, preko katere naj klicni center svoje naloge izvaja. Ko govorimo o prodajnem pristopu v outbound klicnem centru, moramo poudariti, da že dolgo ne uporabljamo več »šablonskih« prodajnih scenarijev. Nemogoče je namreč pripraviti univerzalni scenarij, ki bi stranko pripeljal do pozitivne odločitve o nakupu. Pri prodajnem klicu je bistvenega pomena vzpostaviti dialog s stranko. O tehnikah, kako vzpostaviti dialog s stranko, ki nas bo pripeljal do prodaje, je opisano v poglavju o izobraževanju prodajnih agentov. Poleg rednega izobraževanja pa je pomembno ves čas, torej dnevno, spremljati učinkovitost v klicnem centru. Predstavljamo nekaj najpogostejših kazalnikov oziroma kriterijev za merjenje učinkovitosti agentov v klicnem centru in kako se odzvati na odstopanja. Organizacijski model klicnega centra zaključujemo z modelom nagrajevanja in motiviranja agentov v njem. Osnovni cilj vsakega zaposlenega je zaslužek in ta je tudi največja motivacija za doseganje ciljev tudi agentov v klicnem centru. Pri tem pa je vsekakor nujno, da so ti cilji zastavljeni realno, v nasprotnem primeru bodo na agente vplivali precej demotivacijsko. Velik oziroma pomemben del zaslužka agentov v klicnem centru je provizija od dosežene prodaje, ki se izračuna na podlagi vnaprej pripravljene provizijske lestvice. Ta naj bo, če se le da, zastavljena progresivno. S tem bodo agentje motivirani, da prodajo še več, da pridejo čim višje po prodajni lestvici. Več kot prodajo, višji bo odstotek provizije. Poleg rednih dohodkov pa je smiselno pripraviti še sistem dodatnega nagrajevanja agentov, in sicer za posebne dosežke posameznega agenta kot tudi za dosežke celotne ekipe. Vsekakor pa ni nujno, da so te dodatne nagrade finančne. Njihov glavni namen je predvsem dodatna motivacija posameznika k temu, da bi dosegel še več. Hkrati pa z ekipnimi nagradami spodbujamo timski duh v oddelku, z njim pa je možno doseči sinergijo v končnih rezultatih oddelka.
Ključne besede: sodobna teorija organizacije, učeča se organizacija, avtentično vodenje, klici center, organizacija klicnega centra, vodenje, zaposlovanje, usposabljanje, izobraževanje, učinkovitost agentov, nagrajevanje zaposlenih
Objavljeno v DKUM: 20.12.2016; Ogledov: 2125; Prenosov: 261
.pdf Celotno besedilo (1,63 MB)

95.
Reorganizacija distribucijskega centra Maribor in Celje podjetja Intereuropa d.d.
Melanie Trčalek, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: Predmet našega raziskovanja sta distribucijska centra podjetja Intereuropa d. d., ki sta locirana v Mariboru in Celju. S pomočjo pridobljenih podatkov od podjetja Intereuropa d. d. smo opravili številne analize, s pomočjo katerih smo ugotavljali, ali je potrebna reorganizacija katerega izmed distribucijskih centrov z namenom zmanjšanja stroškov podjetja Intereuropa d. d. Reorganizacija je predvsem mišljena v smislu, ali je za podjetje bolj ugodno kateri izmed dveh distribucijskih centrov ukiniti ali obdržati obstoječe stanje. Tako smo v prvem delu naloge opredelili teoretične osnove, kjer smo ugotovili, da so distribucijski centri zelo pomemben člen v preskrbnih verigah, saj zagotavljajo delovanje distribucijske logistike. Njihova vloga je pomembna pri dobavi, saj preskrbne verige postajajo skladno z globalizacijo trga in kompleksnostjo končnih izdelkov vedno bolj kompleksne. V drugem delu naloge je potekala raziskava in številne analize poslovanja distribucijskega centra v Mariboru in v Celju. S pomočjo raziskave in rezultati analiz smo ovrgli obe naši zastavljeni tezi, kajti ugotovili smo, da oba distribucijska centra poslujeta negativno. Glede na negativne rezultate poslovanja obeh centrov smo mnenja, da so potrebni določeni ukrepi za zmanjševanje stroškov v obeh distribucijskih centrih. Zagotovo rešitev ni reorganizacija, kot smo si jo zamislili v naši nalogi, ampak so potrebne manjše spremembe, kot so boljša izkoriščenost skladiščnih prostorov in boljša razporeditev že zaposlenih delavcev glede na obseg dela.
Ključne besede: Distribucijski center, logistika, strošek dostave, strošek prevzema, gospodarska kriza
Objavljeno v DKUM: 07.12.2016; Ogledov: 1778; Prenosov: 71
.pdf Celotno besedilo (2,52 MB)

96.
Logistika pri organiziranju in izvedbi dogodkov na AMZS Centru varne vožnje na Vranskem
Edita Kapus, 2016, diplomsko delo

Opis: Logistična znanost proučuje blagovne tokove in s tem povezane informacijske tokove od začetka in do končne namembnosti. Logistika pa ni pomembna samo v proizvodnem podjetju, ampak tudi pri organizaciji in izvedbi dogodkov. Dogodki so vnaprej načrtovane in organizirane priložnosti, kot so športne tekme ter druga družbena srečanja. V tem diplomskem projektu smo se osredotočili na dogodke, ki se organizirajo in izvajajo na AMZS Centru varne vožnje na Vranskem. AMZS Center varne vožnje na Vranskem je najsodobnejši center za izvajanje vadbe varne vožnje v Sloveniji. Poleg rednih tečajev in programov varne vožnje pa na AMZS Centru varne vožnje organizirajo in izvajajo raznovrstne dogodke za naročnike ali v lastne namene. Dogodki vsebujejo različne aktivnosti, ki so v povezavi z varno vožnjo na cesti. Za organizacijo in izvedbo dogodka je potrebno poskrbeti za nemoten potek materialnega in informacijskega toka. Kot materialni tok lahko v našem primeru vzamemo ljudi oziroma udeležence na dogodku. Informacijski tok na dogodku pa predstavlja kroženje informacij med vsemi sodelujočimi na dogodku. Pomembno pri organizaciji in izvedbi posameznega dogodka je predvsem njegova logistika na poligonu. Uspešno izvedbo dogodkov, dobro informacijsko obveščenost zaposlenih in obiskovalcev ter enakomerno porazdelitev obiskovalce zagotavlja dobra logistika. Včasih kljub dobremu načrtovanju pride do težav. Največkrat se na dogodku pojavi problem “ozkega grla“. To pomeni, da določena postaja zaradi različnih dejavnikov ne more obdelati toliko ljudi kot so prvotno načrtovali. Da bi čim bolj omejili naveden problem se podjetje nagiba k več možnim rešitvam, ki bodo opisana v nadaljevanju. Prav tako bo v nadaljevanju podrobno opisan potek določenega dogodka in njegova logistika, ki je potrebna pri njegovi organizaciji in izvedbi.
Ključne besede: logistika, dogodek, AMZS Center varne vožnje na Vranskem, »ozko grlo«
Objavljeno v DKUM: 05.12.2016; Ogledov: 1539; Prenosov: 120
.pdf Celotno besedilo (1,23 MB)

97.
DAVČNE OAZE
Staša Horvat, 2016, diplomsko delo

Opis: Davčnim oazam se v zadnjih letih namenja veliko pozornosti. Pred nekaj meseci so razvpiti Panamski dokumenti razkrili podrobnosti o skritih finančnih poslih podjetnikov, svetovnih politikov, javnih uradnikov, zvezdnikov in mnogih drugih, ki so poslovali v davčnih oazah. Ker imajo davčne oaze v medijih po navadi bolj ali manj negativen prizvok, predvsem kot pralnice denarja, sem se odločila na zadevo pogledati z vidika podjetnika in biti pozorna tudi na mnoge prednosti davčnih oaz. Cilj diplomske naloge je predstaviti kaj so davčne oaze, kje le-te so, katere so njihove značilnosti, predstaviti vzroke nastanka davčnih oaz in kako so se razvijale skozi zgodovino. Cilj je tudi ugotoviti kako poteka poslovanje v njih ter prikazati prednosti in slabosti tega poslovanja. Najprej je predstavljena zgodovina in razvoj davčnih oaz. Temu sledijo opredeljene glavne značilnosti davčnih oaz in njihova opredelitev. Nato so opisane vrste davčnih oaz, glede na davke, in predstavimo kateri so njeni glavni uporabniki. Sledijo navedene prednosti in slabosti davčnih oaz ter opisano poslovanje v davčnih oazah in dva primera iz prakse. Zatem namenjamo pozornost najpomembnejšim dejavnikom pri izbiri davčne oaze in predstavimo, katere so trenutno najboljše davčne oaze na svetu. Za konec, primerjamo Slovenijo in njeno davčno ureditev z davčnimi oazami ter predstavimo nekaj predlogov za prihodnost.
Ključne besede: davčne oaze, offshore center, nizki davki, Švica, Kajmanski otoki, Apple
Objavljeno v DKUM: 02.12.2016; Ogledov: 2753; Prenosov: 477
.pdf Celotno besedilo (989,62 KB)

98.
POSLOVNO-STANOVANJSKI CENTER OB ŠALEŠKI CESTI V VELENJU
Tjaša Ločan, 2016, magistrsko delo

Opis: Velenje je izrazito modernistično mesto, ki je svoj največji razvoj doživelo po drugi svetovni vojni. Sočasno se je razvijalo s premogovništvom, na hiter razvoj industrije pa je kazalo tudi podjetje Gorenje d. d. Vseskozi je bila v mestu težava predvsem pomanjkanje kvalitetnih poslovnih objektov, ki bi bili naklonjeni tako večjim kot tudi manjšim podjetjem. V predstavljenem projektu smo se poskušali dotakniti te problematike. Magistrsko delo obravnava območje med obema gradovoma in Vilo Herberstein. To območje leži tesno ob Šaleški cesti, ki je pomembna prometna povezava osrednje Slovenije s Koroško. V neposredni bližini je mestno središče z vsemi upravnimi objekti, avtobusna postaja in pošta. Prostor, ki ponuja veliko priložnosti, smo skrbno preučili in ugotovili, da je na omenjeni lokaciji potreben objekt, ki z dobro zasnovo upošteva že grajeno mestno strukturo in mestu omogoča nadaljnji razvoj. Objekt obsega raznolike in kvalitetne bivalne enote, ki so v prvi vrsti namenjene uporabnikom poslovnega objekta. Slednji zajema različne tipe pisarn, znotraj katerih je ustvarjen večnamenski skupen prostor. Dodatno kvaliteto daje kompleksu pester javni program s trgovinami in drugo tržno ter ponudbeno cono za obiskovalce, kar objektu prinaša nenehno gibanje in življenje. Celoten projekt je zasnovan tako, da smo z umestitvijo novega volumna poudarili zgodovinsko pomembne okoliške objekte, z ureditvijo zunanjega prostora in dodajanjem novih programov pa smo poskusili ohraniti kvaliteto zelenega, zračnega in modernega mesta.
Ključne besede: Poslovno-stanovanjski center, Šaleška cesta, Velenje, Vila Herberstein, Velenjski grad, Šaleški grad, trgovska cona, poslovna cona, stanovanjska cona, modernizem, Le Corbusier
Objavljeno v DKUM: 01.12.2016; Ogledov: 1597; Prenosov: 331
.pdf Celotno besedilo (33,21 MB)

99.
ORGANIZACIJA DELA ZA POMOČ UPORABNIKOM V PODJETJU LOGOS.SI
Alenka Jereb, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Obravnavani problem v tej diplomski nalogi je vzpostavitev učinkovitega centra za pomoč uporabnikom v podjetju LOGOS.SI. Naloga centra za pomoč uporabnikom je razdeljevanje informacij v podjetju ter pomoč in podpora uporabnikom pri reševanju težav oziroma njihovih zahtev. V uvodnem delu smo izpostavili problem, ki se pojavlja v podjetju LOGOS.SI na področju podpore uporabnikom, in predstavili podjetje. Zaposleni v podjetju opravljajo veliko nalog, zato jim primanjkuje časa za kakovostno opravljanje rednega dela in istočasno nalog podpore uporabnikom, in tako se pozna na kakovosti. V teoretičnem delu naloge predstavljamo parametre za kakovostno izgradnjo centra, npr. pregled obstoječega stanja, postavitev ciljev, definiranje področij podpore, definiranje organizacije zaposlenih, izbira pripomočkov za avtomatizacijo centra itd. Podani so tudi parametri, s katerimi si načrtovalci centra pomagajo pri izbiri zaposlenih, in postopek delovanja službe za podporo uporabnikom. Opisani so nekateri načini za merjenje zmogljivosti delovanja službe: semetrika doseganja ciljev, izpolnjevanje dogovorjenih stopenj podpore, vrednotenje podpore s strani uporabnikov, spremljanje razvoja in prilagajanja osebja ter pregled statistike delovanja sistema. V zaključku teoretičnega dela je opisano še usposabljanje uporabnikov in osebja z namenom vzpostavitve centra za pomoč uporabnikom. V zaključnem delu naloge predstavljamo rezultate anketnih analiz, strnjenih v povzetku raziskave. Na podlagi pridobljenih podatkov pa predlagamo rešitve, ki jih lahko podjetje uvede ob vzpostavitvi centra za pomoč uporabnikom.
Ključne besede: center za pomoč uporabnikom izobraževanje uporabnikov prenos informacij evidenca za vodenje problemov pri uporabnikih
Objavljeno v DKUM: 22.11.2016; Ogledov: 1207; Prenosov: 80
.pdf Celotno besedilo (1,14 MB)

100.
RAZVOJ MODELA ZA NAČRTOVANJE CENTROV PREDELAVE LESA V SKLOPU GOZDNE-LESNE VERIGE
Andreja Žagar, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: V diplomski nalogi je obravnavana možnost načrtovanja Centrov predelave lesa (CPL) na območju Slovenije. Izdelali smo model, ki je definiran kot funkcija štirih dejavnikov, t.j. gozdnatost območja, obstoječa prometna infrastruktura oziroma bližina avtocest, bližina večjih mest in lokacija že obstoječih lesno predelovalnih podjetij, ki bi se bila pripravljena razviti v CPL. Zbrani so bili razpoložljivi podatki o gozdnatosti in prometni infrastrukturi. Izvedena je bila anketa z 41 vprašanji, ki je bila poslana desetim lesnopredelovalnim podjetjem. Na ta način smo pridobili podatke o podjetjih, o njihovi trenutni dejavnosti in ugotovili smernice podjetij za nadaljnji razvoj ter njihovo zainteresiranost, da bi se razvili v CPL. Na podlagi zbranih podatkov in na osnovi analize anket smo razvili model, s pomočjo katerega smo določili smiselnost ustanavljanja CPL ter možne lokacije teh centrov.
Ključne besede: Podnebne spremembe, Naravni materiali – les, Predelava lesa, Center predelave lesa, Modeliranje in simulacija
Objavljeno v DKUM: 11.11.2016; Ogledov: 1537; Prenosov: 94
.pdf Celotno besedilo (2,56 MB)

Iskanje izvedeno v 2.39 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici