| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Izboljšanje kakovosti onesnaženih tal na degradiranih območjih Celjske kotline s pomočjo energetske rastline Mischanthus x giganteus
Ana Urisk Gajšek, 2020, magistrsko delo

Opis: Dolgoletno onesnaževanje okolja je danes globalni problem. Zaradi človeških dejavnosti kot so industrija, rudarjenje, kmetijstvo, promet ter širjenje urbanih območij so tla močno obremenjena s težkimi kovinami. Namen naše naloge je povezan z reševanjem težav onesnaženosti Celjske kotline s težkimi kovinami. Ugotoviti smo želeli ali je možna fitoremediacija teh območij z rastlinsko vrsto prstastega trstikovca oziroma miskantusa (Miscanthus x giganteus). Leta 2015 smo s to vrsto zasadili tri načrtno izbrana onesnažena območja na vzhodnem delu Celjske kotline. Pred poskusom in po treh mesecih smo analizirali talne vzorce ter jih primerjali med seboj. Analiza talnih vzorcev je pokazala, da so tla v tem delu Celjske kotline močno obremenjena predvsem s cinkom, kadmijem in svincem. V dvotedenskem intervalnem obdobju smo spremljali različne rastne parametre sadik. Rastline so rasle na vseh treh rastiščih ne glede na tip onesnaženosti tal. Čeprav so veliko bolje uspevale v s težkimi kovinami manj onesnaženih tleh, je bila rast rastlin v močno obremenjenih tleh še vedno zelo dobra. Na najbolj onesnaženih tleh se je delež težkih kovin v tleh praviloma zmanjšal. Ugotovili smo, da ima miskantus na tem z onesnaženjem obremenjenem območju velik fitoremediacijski potencial.
Ključne besede: težke kovine, Celjska kotlina, fitoremediacija, Miscanthus x giganteus
Objavljeno: 30.07.2020; Ogledov: 230; Prenosov: 34
.pdf Celotno besedilo (1,71 MB)

2.
Vpliv meteoroloških elementov na onesnaženost zraka v Celjski kotlini
Daša Golavšek, 2016, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge z naslovom Vpliv meteoroloških elementov na onesnaženost zraka v Celjski kotlini je poskušati prikazati, kakšno je dejansko stanje v Sloveniji in Celjski kotlini, glede onesnaženosti zraka z onesnaževali, kot so ozon, dušikovi oksidi, trdi delci PM10 in žveplov dioksid. Po preučevanju dejanskega stanja v Celjski kotlini, za katero je že raziskano, da spada kritično in dolgotrajno med najbolj onesnažena območja in je zato ena pomembnih državnih nalog in zahteva čimprejšnjo rešitev. Nato pa smo se osredotočili na prikaz stanja v Celju v obdobju od leta 2007 do 2011 in ugotavljali, kako na onesnaženost zraka vplivajo nekateri meteorološki elementi, kot so hitrost vetra, zračni pritisk in temperatura zraka. Visoke koncentracije onesnaževal niso odvisne samo od onesnaževal, ki v ozračje s svojim obratovanjem izpuščajo določene emisije, ampak na višino koncentracij vpliva dejansko stanje vremenskih situacij.
Ključne besede: zrak, onesnaženost, Celjska kotlina, Cinkarna Celje, žveplov dioksid (SO2), prašni delci (PM10), dušikovi oksidi (NOx), ozon (O3), meteorološki parametri.
Objavljeno: 29.08.2016; Ogledov: 1604; Prenosov: 169
.pdf Celotno besedilo (5,36 MB)

3.
Organska snov v prsti na območju Celjske kotline
Milena Petauer, 2007, izvirni znanstveni članek

Opis: Količina organske snovi predstavlja pomemben kazalec kakovosti prsti. Pomembno vpliva na številne fizikalne in kemijske lastnosti prsti, posledično na rodovitnost prsti ter določa vlogo prsti v ekosistemu. Količina organske snovi v prsti je odvisna odkoličine odmrlih organskih snovi, njihove sestave, procesa humifikacije, od naravnih dejavnikov, kot so podnebje, relief, matična podlaga, voda ter seveda od živih rastlin, živali in mikroorganizmov, ki živijo v prsti ter tudi od rabe tal. V prispevku je predstavljena količina organske snovi v zgornjem sloju kmetijskih zemljišč v Sloveniji ter količina organske snovi v horizontih v prevladujočih tipih prsti v celjski kotlini. Podatki kažejo, da je količina organske snovi v prsti v Sloveniji zadovoljiva. Prsti v Celjski kotlini imajo manj kot 6 % organske snovi, razlike v vsebnosti se največ kažejo v rabi tal, saj imajo prsti porasle z gozdom tudi do 35 % organske snovi v zgornjem horizontu.
Ključne besede: geografija, fizična geografija, prsti, kemične lastnosti, organske snovi, Celjska kotlina, upravljanje s prstmi, varovanje prsti
Objavljeno: 21.12.2015; Ogledov: 962; Prenosov: 105
.pdf Celotno besedilo (854,56 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
Okoljski vplivi logističnih procesov v Celjski kotlini
Maruša Gmajner, 2014, diplomsko delo/naloga

Opis: Celjska kotlina se je po izgradnji Južne železnice začela intenzivno gospodarsko razvijati, glavno vejo gospodarskega razvoja je predstavljala industrija. Predstavili smo večja industrijska podjetja in razložili njihov vpliv na okolje. Logistični procesi, ki se odvijajo v takšnih podjetjih, so pustili precejšnje posledice v Celjski kotlini. Izpostavili smo proizvodne procese ter njihov vpliv na zrak, tla in vodotoke. Poiskali smo informacije o stanju vodotokov v sedemdesetih in osemdesetih letih, predstavili delovanje in infrastrukturo čistilnih naprav ter analizirali izboljšano stanje vodotokov po izgradnji čistilnih naprav. Analizirali smo onesnaženost zraka, preverili obstoječo zakonsko podlago in podali predloge omejevanja emisij žveplovega dioksida in prašnih delcev. Na tem področju smo izpostavili podjetje »Cinkarna, Metalurško-kemična Industrija Celje, d.d.«, ki predstavlja dober primer prestrukturiranja podjetja iz okoljsko neodgovornega v okolju prijaznejše podjetje z jasnimi zavezami za izboljšanje stanja. Raziskali smo zakaj je prišlo do močne degradacije tal na celotnem območju Celjske kotline, izpostavili najbolj kritično območje stare Cinkarne, preverili kaj se na tem področju trenutno dogaja ter podali različne možnosti remediacije s težkimi kovinami kontaminiranih tal.
Ključne besede: Celjska kotlina, logistični procesi, emisije, žveplov dioksid, prašni delci, degradacija tal
Objavljeno: 20.01.2015; Ogledov: 1302; Prenosov: 180
.pdf Celotno besedilo (2,95 MB)

5.
Značilnosti voda v Celjski kotlini v obdobju od leta 2004 do 2009
Karmen Paulin, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so prikazane značilnosti voda v Celjski kotlini po DSPIR modelu, evropsko priznanem modelu za spremljanje stanja okolja. Na osnovi zbranih podatkov in terenskega dela so prikazani: gonilne sile, obremenitve, stanje, vplivi in odzivi. Raziskovalni del diplomskega dela je obsegal zbiranje in obdelavo podatkov, saj smo želeli ugotoviti, kaj se dogaja z vodnimi viri v Celjski kotlini v zadnjih letih (trendi) ter analizirati predloge, ki smo jih pridobili glede upravljanja z vodami v naslednjem desetletju. Glavni rezultat diplomskega dela je prikaz trendov stanja voda na osnovi zbranih podatkov in terenskih primerjav ter analiza ukrepov, ki se pripravljajo za ravnanje z vodami v naslednjih letih. Glede na klimatske spremembe, veliko poplavno ogroženost Celja ter slabo kvaliteto podtalne vode in tekočih voda nas je zanimalo, kako bodo odgovorni upravljali z vodnimi viri v prihodnje. Dosedanji ukrepi namreč niso ustrezni, kar tudi kaže sedanje stanje. Zanimalo nas je tudi, kako so upoštevane geografske značilnosti Celjske kotline pri načrtovanju upravljanja z vodami.
Ključne besede: DPSIR, Celjska kotlina, Mestna občina Celje, vodni viri, poplave, Savinja, kakovost voda, okoljski cilji
Objavljeno: 13.08.2009; Ogledov: 3542; Prenosov: 453
.pdf Celotno besedilo (5,18 MB)

Iskanje izvedeno v 0.15 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici