| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
IZVRŠBA V CARINSKI SLUŽBI
Danilo Kostanjevec, 2010, diplomsko delo

Opis: Carinska uprava Republike Slovenije postaja vse bolj pomembna institucija na področju izvršb za nedavčne denarne terjatve, katere ji bo Davčna uprava Republike Slovenije skozi leta postopoma v celoti predala. Izvršba sama se zaradi tega ne spreminja, saj Zakon o davčnem postopku točno določa postopek izvršbe, ne glede na to, kateri organ izvaja izvršbo. Zaradi povečanega obsega izvršb se bo struktura zaposlenih v carinski službi skozi čas spremenila. Izterjevalci bodo čedalje bolj pomemben del carinske službe. Prenos izvršbe z davčnega organa na carinski organ pomeni ne le reševanje kadrovske problematike v carinski službi, pač pa tudi povečan obseg prilivov v proračun Republike Slovenije iz naslova izterjanih obveznosti. V diplomskem delu sem prvotno predstavil organiziranost in naloge Carinske uprave Republike Slovenije ter predvidene spremembe v prihodnosti zaradi povečevanja vloge izvršbe v njenem delovanju. Vsaka izvršba je urejena z pravno ureditvijo, ki je v carini urejena z Zakonom o carinski službi, ki se navezuje na Zakon o davčnem postopku, kot krovnim zakonom o izvršbi. Zaradi obsežnosti tematike izvršbe sem v diplomskem delu zajel del vsebine o izvršbi, ter tako izbral področja, ki so po mojem mnenju najbolj pomembna in se v postopku izvršbe največ uporabljajo. To velja tudi za izvršbo v carinski službi.
Ključne besede: izvršba, izterjevalec, dolg, sklep o izvršbi, izvršilni naslov, izvršilno sredstvo, predmet izvršbe, Carinska uprava Republike Slovenije
Objavljeno: 23.09.2010; Ogledov: 1608; Prenosov: 249
.pdf Celotno besedilo (508,73 KB)

2.
Carinjenje blaga v skladu s carinskimi predpisi ter posebnimi ukrepi
Tanja Erjavšek, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: Diplomsko delo predstavlja carinski sistem, osredotočen na uvoze z dodatnimi nadzori – veterinarskim, fitosanitarnim in zdravstvenim nadzorom, ter carinski pregled blaga. V Sloveniji področje carinjenja izvršuje Finančna uprava Republike Slovenije. V teoretičnem delu sta predstavljena poslanstvo in zakonodaja, ki ureja področje carine in bistveno določa pravila za izdelavo carinske deklaracije. Trenutna slovenska zakonodaja to področje natančno določa in prilagaja zakonodaji Evropske unije. Zadnji zakon 952/2013, ki se je začel v celoti uporabljati 1. maja 2016, prinaša jasnejša določila glede brezpapirnega poslovanja. V nadaljevanju diplomskega dela so opisane razlike med nespecifičnim in specifičnim primerom uvoza – posebnosti pri uvozu proizvodov, kjer carinjenje vključuje dodatne postopke: sadje in zelenjava – fitosanitarni certifikat; žive živali in živalski proizvodi – veterinarski certifikat; vino – tarifna kvota; električni aparati in deli – oznaka o skladnosti; sladki proizvodi – meursing. Te postopke carinjenja primerjamo in na podlagi ugotovitev predlagamo rešitve za hitrejši pretok blaga. Ugotovimo, da obstajajo razlike med uvozom blaga iz tretjih držav v primerjavi z uvozom blaga iz Evropske unije, saj je notranje trgovanje povsem svobodno in brez carinskih formalnosti. Prost pretok blaga torej prinaša koristi na notranjem trgu.
Ključne besede: carinjenje, Finančna uprava Republike Slovenije, uvoz, carinska deklaracija, inšpekcijski nadzor
Objavljeno: 08.06.2017; Ogledov: 928; Prenosov: 63
.pdf Celotno besedilo (1,69 MB)

Iskanje izvedeno v 0.03 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici