| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
DOLOČEVANJE MEJE DETEKCIJE IZBRANIH MIKROORGANIZMOV NA RAZLIČNIH POVRŠINAH V BOLNIŠNIČNEM OKOLJU Z METODO PCR
Patricija Murko, 2015, magistrsko delo

Opis: Izhodišča: V magistrski nalogi smo določevali mejo detekcije izbranim mikroorganizmom na različnih površinah v bolnišničnem okolju. Prenos s človeka na človeka je najbolj pogost, saj je v bolnišničnem okolju veliko pacientov, prav tako pa tudi zdravstvenega osebja. Različne površine v bolnišničnem okolju lahko tudi pripomorejo k razširitvi mikroorganizmov. Dokazano je, da so mikroorganizmi sposobni preživeti na površinah tudi do nekaj tednov. Metodologija: V raziskavi smo vzorčili predhodno kontaminirane kovinske, steklene in plastične površine in jemali brise le-teh po 24-urnem sušenju. Izbrani mikroorganizmi so bili: E. faecium, S. aureus, B. subtilis, E. coli, K. pneumoniae, P. aeruginosa in C. albicans. Iz brisov smo eluirali mikroorganizme s fiziološko raztopino. Iz eluata smo najprej določili koncentracijo mikroorganizmov s klasično mikrobiološko metodo z nanosom na selektivne medije. Z metodo PCR smo nato določili še prisotnost DNK izbranih mikroorganizmov. Za statistično analizo smo uporabili programsko orodje IBM SPSS 20. Z neparametričnima testoma smo ugotavljali statistično pomembne razlike. Rezultati: Z molekularno metodo smo rezultat dobili v nekaj urah, s klasično inkubacijsko metodo je trajalo 2–3 dni. Ko smo primerjali preživetje izbranih mikroorganizmov pri različnih koncentracijah na kovinski in stekleni površini, nismo opazili statistično značilnih razlik, saj je bil p ≥ 0,05. Ko pa smo zajeli še plastično površino, so se razlike pokazale pri po Gramu pozitivnima bakterijama E. faecium in S. aureus ter po Gramu negativnima bakterijama E. coli in P. aeruginosa, saj je bil p ≤ 0,05. Sklep: Klasična gojitvena metoda je dolgotrajna, medtem ko se metoda PCR lahko uporablja za hitro oceno čistoče površin, saj smo v nekaj urah prišli do rezultatov.
Ključne besede: bolnišnične okužbe, detekcija, površine, PCR, Enterococcus faecium, Staphylococcus aureus, Bacillus subtilis, Escherichia coli, Klebsiella pneumoniae, Pseudomonas aeruginosa, Candida albicans.
Objavljeno: 15.06.2015; Ogledov: 1489; Prenosov: 129
.pdf Celotno besedilo (2,41 MB)

2.
PRIMERJAVA DVEH METOD ŠTETJA GLIVE Candida albicans KOT ENEGA IZMED POVZROČITELJEV BOLNIŠNIČNIH OKUŽB
Iris Zorman, 2014, diplomsko delo

Opis: Candida albicans je eden od številnih saprofitov na sluznicah človeka. Najdemo jo v ustih, v dihalih, prebavilih in v vagini pri 25 % povsem zdravih ljudi. Kakor hitro nam naravna odpornost pade, so že dani pogoji, da se gliva Candida albicans množi in preraste ostalo mikrofloro. Candida albicans je najpogostejša gliva, ki je odgovorna za večino lokaliziranih glivičnih infekcij pri ljudeh. Bolniki z zmanjšano imunsko odpornostjo, onkološki bolniki in bolniki okuženi z virusom HIV so še posebej ogroženi za razvoj Candida albicans, ki lahko postane sistemska okužba. V diplomskem delu smo se osredotočili na glivo Candia albicans kot povzročiteljico okužb povezanih z zdravstvom oziroma zdravstveno oskrbo. V teoretičnem delu je predstavljena gliva Candida albicans, bolezni ki ji povzroča, preprečevanje okužbe ter zdravljenje. Na splošno smo opisali bolnišnične okužbe. V raziskovalnem delu smo s pomočjo risanja umeritvenih krivulj in računanja koeficienta R2 primerjali indirektni gojitveni metodi štetja glive Candida albicans in sicer z gojitvijo na selektivnem gojišču in merjenjem motnosti tekočega gojišča. Ugotovili smo, da sta metodi štetja s spektrofotometrom Hach Lange DR 2800 najbolj primerljivi pri valovni dolžini 560 nm.
Ključne besede: okužbe povezane z zdravstvom oziroma zdravstveno oskrbo, spektofotometer, gojitvene metode štetja, Candida albicans.
Objavljeno: 22.08.2014; Ogledov: 1380; Prenosov: 143
.pdf Celotno besedilo (1,78 MB)

3.
Določitev protimikrobnega učinka medicinskih tekstilij
Marko Munda, 2014, magistrsko delo

Opis: V nalogi bosta z vidika protimikrobnega učinka raziskana hitozan v raztopini, kot tudi celuloza funkcionalizirana s hitozanom. Hitozan poseduje protimikrobne lastnosti, kar pa zavisi od številnih dejavnikov, kot recimo števila protoniranih aminskih skupin, molske mase, topila, itd... Običajno protimikrobna sredstva preprečujejo celično delitev bakterij, poškodujejo celično steno ali vplivajo na prepustnost celične membrane, denaturirajo proteine, blokirajo aktivnost encimov in tako onemogočajo preživetje celic. Pri inhibiciji patogenih mikroorganizmov se sprošča intracelularni kationski kalij, njegova kvantitativna določitev pa omogoča spremljanje baktericidnega učinka protimikrobnih sredstev. Slednje je mogoče izkoristiti kot alternativno tehniko za določitev inhibicije mikroorganizmov v stiku s hitozanom oz. protimikrobno funkcionalizirano celulozo. Ker na področju testiranja vlaken obstaja dokaj velika vrzel je uspešna vzpostavitev konvencionalnih tehnik izredno dobrodošla. Cilj magistrske naloge je tako uporaba atomske emisijske spektrofotometrije in potenciometričnih titracij z kalijevo ion selektivno elektrodo za kvantitativno analizo intracelularnega kationskega kalija, nastalega pri degradaciji mikroorganizmov v stiku s protimikrobnimi materiali. Eden izmed pomembnejših ciljev je natančna pridobitev supernatanta z vsebnostjo intracelularnega kationskega kalija brez prisotnosti mikroorganizmov, za kar bo potrebno po interakciji specifičnega mikroorganizma z raztopino hitozana in celulozo funkcionalizirano z raztopino hitozana izvesti ultrafiltracijo. Slednje omogoča varno uporabo omenjenih tehnik za določitev protimikrobnega učinka uporabljenih materialov. Podana bo primerjava med protimikrobno učinkovitostjo (zaradi sproščenega kalija) raztopine hitozana in funkcionalizirano površino celuloze s hitozanom.
Ključne besede: celuloza, hitozan, Candida albicans, atomska emisijska spektroskopija, potenciometrične titracije s kalijevo ion-selektivno elektrodo.
Objavljeno: 06.05.2014; Ogledov: 1122; Prenosov: 119
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

4.
VPLIV MIKROBIOTE KEFIRNIH ZRN NA PREŽIVETJE IN RAST GLIVE Candida albicans V MLEKU
Mateja Trunk, 2013, diplomsko delo

Opis: V zadnjih dveh desetletjih se vedno več pojavlja invazivna glivična okužba, imenovana kandidoza, ki predstavlja velik zdravstveni problem po celem svetu. Za preprečevanje in zdravljenje kandidoze je med drugim potrebna tudi pravilna prehrana, med katero lahko uvrščamo tudi kefir. Tako smo se posledično v diplomskem delu osredotočili na vpliv kefirja na rast in razmnoževanje glive Candida albicans. Diplomsko delo je sestavljeno iz dveh delov; teoretičnega in raziskovalnega. V teoretičnem delu je predstavljena gliva C. albicans ter bolezni, ki jih povzroča. Opisali smo tudi kefir in njegovo sestavo, med katero sodijo kefirna zrna in kefiran. Splošno smo opisali tudi skupino probiotikov. V raziskovalnem diplomskem delu smo ugotavljali, kako se gliva kvasovka Candida albicans razmnožuje in raste v kulturi kefirnih zrn ali v svežem mleku. Različne koncentracije C. albicans smo gojili na Hicrome Ogye gojišču, kjer je bilo prisotno sveže mleko ali sveže mleko s kefirnimi zrni. Na podlagi raziskovalnega dela smo potrdili hipotezo, da smo ob prisotnosti kefirnih zrn zasledili manjšo rast kolonij C. albicans kot pa v svežem mleku. Iz tega lahko sklepamo, da kefir zavira oz. omejuje rast C. albicans.
Ključne besede: kefirna zrna, kefir, simbioza, Candida albicans, mikrobiota kefirnih zrn, glive kvasovke
Objavljeno: 22.10.2013; Ogledov: 1409; Prenosov: 193
.pdf Celotno besedilo (2,34 MB)

Iskanje izvedeno v 0.13 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici