| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Primerjalna analiza ureditve volitev v Evropski parlament (v 28 državah članicah)
Mateja Ertl, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je obravnavana ureditev volitev v Evropski parlament, s poudarkom na primerjavi ureditve med 28 državami članicami. Najprej je predstavljen sam pojem, pomen in razvoj volitev v Evropski parlament. Diplomska naloge je razdeljena na dva sklopa in sicer ureditev volitev v Evropski parlament, kot jo določa evropska zakonodaja in na del, kjer je ureditev določenih vprašanj prepuščena posamezni državi članici. Na ravni evropske zakonodaje je poudarek na določbah o predstavnikih Evropskega parlamenta, na ureditev volilnega sistema in načelu državljanstva Evropske unije in s tem povezane volilne pravice. Drugi del vsebuje primerjalno analizo ureditve volilnega sistema držav članic. Oba dela se v resnici prepletata, saj evropska zakonodaja postavlja temelj, v okviru katerega se lahko zakonodaje držav članic gibajo. Evropska zakonodaja določa le nekatere skupne elemente volitev, kot so petletna mandatna doba parlamenta, omejitev števila vseh poslancev (750 +1) in njihovo razporeditev po državah (najmanj 6 in največ 96 poslancev), dneve za izvedbo volitev (med četrtkom in nedeljo), določbe o nezdružljivosti funkcij in, z zadnjo spremembo Bruseljskega akta, tudi določbo o enotnem – proporcionalnem volilnem sistemu. Ostali volilni elementi, kot so pogoji za kandidiranje na volitvah v Evropski parlament, pogoji za pridobitev aktivne in pasivne volilne pravice, določbe o volilnih enotah, volilnem pragu in formuli za razdelitev volilnih glasov so prepuščeni zakonodajam držav članic. Prav tako se države članice same odločijo o telesu, ki bo potrjevalo mandate in obravnavalo morebitne pritožbe. Najprej se potrditvi mandat poslanca v oviru države članice, nato se izvede potrditev še v okviru Evropskega parlamenta.
Ključne besede: volitve v Evropski parlament, volilna pravica, volilne enote, volilni prag, volilne formule, kandidiranje, evropsko državljanstvo, države članice.
Objavljeno: 20.09.2016; Ogledov: 809; Prenosov: 78
.pdf Celotno besedilo (652,44 KB)

2.
Analitični in numerični preračun vodnega hladilnika GPE 2014 in njuna primerjava
Jakob Kostrevc, 2014, diplomsko delo

Opis: Formula Student je je mednarodno študentsko inženirsko tekmovanje pri vsako leto skupine študentov izdelajo dirkalnike in se z njimi na številnih tekmovanjih med seboj pomerijo. Eden izmed številnih izzivov tekmovanja je zasnovati primeren hladilni sistem za odvajanje odvečne toplote, ki jo motor disipira med delovanjem. Ključen del izziva je, da analiziramo in določimo primernost samega prenosnika toplote oz. hladilnika za potreben odvod toplotnega toka. Tega se lotimo z pomočjo analitičnega preračuna, kjer bomo z uporabo efektivnostne-NTU metode določili potencialno temperaturno razliko in odvedeno toploto ob določeni geometriji, robnih pogojih in snovskih lastnostih. V nadaljevanju se lotimo analize z pomočjo računalniške dinamike tekočin (CFD), kjer določimo enake robne, snovske in geometrijske omejitve, kot pri analitičnem pristopu. Nato analiziramo hitrostno polje in tokovnice, tako kot temperaturno polje in polje toplotnega toka. Za zaključek primerjamo pristopa in opazimo, da se pridobljeni rezultati razlikujejo le za približno 5 % ampak glede na prednosti in slabosti posameznih metod dobimo najboljše rezultate z kombinacijo obeh metod.
Ključne besede: Prenos toplote prenosniki toplote, numerična simulacija, analitičen preračun, empirične formule, Nusseltovo število, izkoristek reber, Efektivnosta-NTU metoda, CFD
Objavljeno: 11.12.2014; Ogledov: 1253; Prenosov: 218
.pdf Celotno besedilo (3,10 MB)

3.
LEIBNIZ-NEWTONOVA FORMULA IN NJENE POSPLOŠITVE
Sara Topler, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu obravnavamo Leibniz-Newtonovo formulo in njene posplošitve. Pojem Riemannovega oz. določenega integrala je vpeljan s pomočjo Darbouxovih in Riemannovih vsot, pri čemer je poudarjena ekvivalentnost omenjenih pristopov. V tretjem poglavju so predstavljeni potrebni pogoji za integrabilnost funkcij, v četrtem pa ena izmed povezav med določenimi integrali in primitivnimi funkcijami. Sledi pomemben matematični rezultat Leibniza in Newtona, t. i. Leibniz-Newtonova formula, poznana tudi kot osnovni izrek analize. V nadaljevanju obravnavamo posplošitve te formule; pri prvi obliki nadomestimo obojestranski odvod z desnim odvodom, v drugi nastopa Schwarzov odvod, tretja posplošitev Leibniz-Newtonove formule pa se nanaša na funkcije, ki izpolnjujejo Lipschitzev pogoj. V zadnjem poglavju je navedenih nekaj primerov, kjer postane računanje določenega integrala s pomočjo Leibniz-Newtonove formule precej lažje kot računanje po definiciji določenega integrala. Ključna sta primera, ki ponazarjata napake, ki nastanejo pri uporabi rešitev iz tablic nedoločenih integralov na neustreznih intervalih. Pokazali smo, kako se tem napakam uspešno izogniti.
Ključne besede: Darbouxove vsote, Riemannove vsote, Riemannov integral, določeni integral, primitivna funkcija, desni odvod, Schwarzov odvod, Lipschitzev pogoj, Leibniz-Newtonova formula, napake pri uporabi Leibniz-Newtonove formule.
Objavljeno: 23.04.2012; Ogledov: 1654; Prenosov: 90
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

4.
Iskanje izvedeno v 0.12 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici