SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 7 / 7
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Funkcionalni pristop pri analizi sekundarne sukcesije na smučarski progi na Rogli (Pohorje, SV Slovenija)
Ervin Potnik, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo proučevali vegetacijo na smučarski progi Mašinžaga (Rogla, Pohorje, SV Slovenija). Proga je nastala leta 1980 na mestu nekdanjega gozda oz. delno na mestu, kjer so bili oligotrofni travniki. Osnovna cilja diplomske naloge sta bila (1) primerjava floristične sestave in spektrov življenjskih strategij rastlin (definirane po Grime-ovem C-S-R modelu) v sestojih travišč na smučišču Mašinžaga, ki so se razvili v procesu naravne sukcesije v zadnjih 30 letih glede na globino tal (plitka in globoka tla) ter (2) ugotoviti, kakšne so podobnosti oz. razlike v floristični sestavi ter C-S-R ekoloških strategijah rastlin med travišči na smučarski progi Mašinžaga ter travišči vitalne združbe volkovja (asociacija Homogyno-Nardetum) v okolici. Analizirali smo 55 fitocenoloških popisov travišč na smučarski progi in tipičnih oligotrofnih travišč (asociacije Homogyne-Nardetum) v okolici. Za 11 od skupno 57 popisanih rastlinskih vrst na proučevanih traviščih smo določili C-S-R ekološke strategije rastlin. DCA analiza floristične sestave travišč je pokazala, da se popisi na plitkih in globokih tleh smučišča Mašinžaga med sabo jasno ločijo, ter da je floristična sestava popisov na plitkih tleh bolj podobna traviščem volkovij v okolici. Na traviščih smučarske proge Mašinžaga in traviščih v okolici smučišča prevladujejo vrste s CR, CSR, SC ter SC/CSR in R/CR strategijami. Primerjava C-S-R funkcionalnih oznak travišč na smučarski progi je pokazala, da je v popisih na bolj plitkih tleh višji delež S komponente ter nižji delež C komponente v primerjavi s popisi na bolj globokih tleh. Domnevamo lahko o bolj stresnih razmerah na plitkih tleh smučarske proge, saj so takšna tla revna s hranilnimi snovmi, močno zakisana ter občasno tudi zelo suha. Delež R komponente v preučevanih traviščih potrjuje, da so to rastišča, ki so občasno podvržena motnjam (vsakoletnemu mulčenju, teptanju in vsem aktivnostim, povezanih s smučanjem). Prav tako smo ugotovili, da so funkcionalne oznake vegetacije na plitkih tleh Mašinžage bolj primerljive s funkcionalnimi oznakami suhih travišč v okolici smučarske proge (zaradi večje podobnosti rastiščnih razmer) kot v primeru globljih tal.
Ključne besede: travišča, Homogyno-Nardetum, floristična sestava, funkcionalne poteze rastlin, C-S-R ekološke strategije rastlin, funkcionalna oznaka, DCA
Objavljeno: 09.03.2011; Ogledov: 2406; Prenosov: 233
.pdf Polno besedilo (2,62 MB)

2.
Primerjava morfološko-funkcionalnih potez dominantnih in ostalih rastlinskih vrst na silikatnih suhih traviščih (Goričko, SV Slovenija)
Darja Kuronja, 2013, diplomsko delo

Opis: Raziskava v diplomskem delu je zajemala morfološko-funkcionalne primerjave med dominantnimi in ostalimi rastlinskimi vrstami sekundarnih suhih travišč (razred Festuco-Brometea) na Goričkem (SV Slovenija). Osnovni namen je bil ugotoviti, katere so tiste lastnosti rastlin, ki so jim omogočile, da so postale prevladujoče v tej vegetaciji. Osnova za našo raziskavo je bilo 20 že objavljenih vzorcev (popisov) suhih travišč asociacije Hypochoerido-Festucetum. Raziskavo smo opravljali v vegetacijski dobi leta 2012. Na terenu in iz literature smo zbrali in določili podatke o naslednjih morfološko-funkcionalnih potezah (MFP) rastlin: življenjska oblika, začetek cvetenja, dolžina cvetenja, višina rastline, indikatorski vrednosti za dušik in vlago v tleh, sposobnost razraščanja v prostoru, tip C-S-R ekološke strategije, specifična listna površina (SLA) in vsebnost suhe snovi lista (LDMC). Izbrane MFP smo določali 56 rastlinskim vrstam. Podatke smo primerjali z različnimi statističnimi analizami in rezultate prikazali v obliki grafov in tabel. Ugotovili smo, da obstajajo razlike v MFP med dominantnimi in ostalimi vrstami. Tako so na proučevanih suhih traviščih uspešnejše tiste vrste, ki zacvetijo in s cvetenjem zaključijo zgodaj v vegetacijski sezoni, ko temperature še niso tako visoke. Prav tako je v skupini dominantnih vrst največji delež takih, ki tolerirajo oz. lahko uspevajo na z dušikom zelo revnih tleh in vrstah suhih tal, medtem ko med ostalimi prevladujejo vrste revnih do zmerno bogatih ter suhih do srednje vlažnih tal. Obe skupini vrst imata zelo podobni CSR oznaki, vendar ima skupina dominantnih vrst nekoliko močneje izraženo komponento S (stres-toleratorke) in ostale vrste komponento C (kompetitorji). Naša raziskava dominantnih in ostalih vrst suhih travišč razreda Festuco-Brometea na Goričkem je pokazala, da so vrste, ki prevladujejo na teh traviščih, bolje, kot neprevladujoče vrste, prilagojene na preživetje neugodnih, stresnih razmer, ki so v tej vegetaciji posledica kislih, s hranilnimi snovmi revnih, in sušnih tal.
Ključne besede: vegetacija, Festuco-Brometea, C-S-R ekološke strategije rastlin, Ellenbergovi indeksi, funkcionalni tipi rastlin
Objavljeno: 19.07.2013; Ogledov: 1066; Prenosov: 229
.pdf Polno besedilo (2,71 MB)

3.
Povezava med morfološko-funkcionalnimi potezami rastlin in lastnostmi tal ekstenzivnih travišč na Rogli (Pohorje)
Tina Unuk, 2015, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo uporabili funkcionalni pristop, da bi ugotovili povezavo med morfološko-funkcionalnimi potezami (MFP) rastlin in kemijskimi lastnostmi tal. Raziskavo smo opravili na sestojih ekstenzivnih oligotrofnih travišč na območju Rogle (Pohorje, SV Slovenija). Naša raziskava je bila osnovana na 60 vegetacijskih popisih. V popisih smo zabeležili 60 rastlinskih vrst, ki smo jim določili 11 MFP, in sicer nekatere sami na terenu, ostale smo pridobili iz literature. Na 23 popisnih ploskvah smo odvzeli vzorce tal za kemijske analize. V matrike, ki smo jih uporabili za statistične analize, smo uredili 60 vegetacijskih popisov ter podatke o MFP rastlin in 9 okoljskih spremenljivkah (analize tal). V začetku smo med seboj primerjali travišča v okolici tekaških prog ter travišča na smučišču Mašinžaga. Primerjali smo vrstno pestrost in razlike oz. podobnosti izbranih MFP rastlin. V nadaljevanju smo podrobneje analizirali popisne ploskve, na katerih so bili izmerjeni parametri tal, ter skušali ugotoviti vpliv le-teh na izbrane MFP rastlin. Pri primerjavi obeh travnikov smo ugotovili, da se razlikujeta med seboj tako v vrstni pestrosti kot tudi v izbranih MFP rastlin. Ugotovili smo, da so takšni rezultati posledica večje motnje na smučišču Mašinžaga, ki je predvsem rezultat dejavnosti, povezane z zimskimi športi. Da bi nazorneje ponazorili povezavo med floristično sestavo 23 vegetacijskih popisov in merjenimi okoljskimi spremenljivkami oz. med slednjimi ter MFP, smo izvedli dve ločeni multivariatni redundančni analizi (RDA). Slednji sta pokazali značilne razlike v popisih tako v floristični kot tudi funkcionalni sestavi. V nasprotju z našimi pričakovanji smo ugotovili, da se na tleh, slabše založenih s hranili, v povprečju pojavljajo višje rastline. Da je višina rastlin nižja na tleh, ki so bolje založene s hranili, razlagamo z nizkimi vrednostmi za pH tal, saj so rastlini hranila v takem okolju težje dostopna. Podobno razlago lahko iščemo za ugotovitev, da so v razmerah višjih vrednosti pH pa hkrati nižjih vrednosti za fosfor (P), kalij (K) in skupni dušik (N) rastline tudi z višjimi vrednostmi za SLA (specifično listno površino).
Ključne besede: funkcionalni tipi rastlin, analize tal, volkovja, C-S-R strategije rastlin, vrstna pestrost, multivariatne analize
Objavljeno: 23.04.2015; Ogledov: 566; Prenosov: 123
.pdf Polno besedilo (2,07 MB)

4.
Functional comparision of the sub-Mediterranean illyrian meadows from two distinctive geological substrates
Nataša Pipenbaher, Mitja Kaligarič, Sonja Škornik, 2008, izvirni znanstveni članek

Opis: In this paper, floristic and functional approaches to the classification of different types of sub-Mediterranean illyrian grasslands of the association Danthonio-Scorzoneretum villose lalliance Scorzonerion villosae, order Scorzoneretalia villosae, class Festuco-Brometea) are compared. The data set includes table with 30 relevés from SW Slovenia, sampled in two contrasting geological bedrocks - flysch and limestone - and matrix with 18 treits determined for 119 plant species. We also tested an impact of different geological bedrock on the relative proportions of C-S-R plant strategies in the relevés. With DCA ordinetion, relevés from limestone and flysch were clearly divided in two groups. First DCA axis suggested a gradient of soil humidity and pH. On the basis of selected traits, 5 Plant Functional Types were clustered and interpreted with Twinspan analysis. PCA ordination of relevés on the basis of plant functional traits revealed that samples from limestone could be separated from those taken on flysch substrate also with functional approach. Reievés from limestone tend to have bigger shares of species, which propagate by seed and vegetatively, and competitors and herbs. Nevertheless, it could be concluded that there are no major functional differences between meadows from both geological substrates. The positions of all relevés in standard C-S-R temary diagram showed that that the relative proportions of C-S-R functional types were not influenced by different geological bedrock.
Ključne besede: botanika, vegetacija, travišča, suhi travniki, rastlinski funkcionalni tipi, severni Jadran, C-S-R strategije rastlin, botany, biogeography, vegetation, grasslands, dry grasslands, classifcation, North Adriatic, C-S-R plant strategy
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 333; Prenosov: 1
URL Polno besedilo (0,00 KB)

5.
Vrstni obrat in premiki v funkcionalnih tipih rastlin v primarni sukcesiji na rečnih prodiščih
Marija Meznarič, 2016, doktorska disertacija

Opis: Prodišča so obrežne ali osrednje rečne naplavine, ki jih ustvarja in nenehno spreminja rečni tok. Morfološko heterogeno in dinamično okolje prodišč je omogočilo razvoj različnih habitatov in veliko pestrost vrst in združb. Z raziskavo v okviru disertacije smo želeli prispevati k razumevanju poglavitnih okoljskih dejavnikov, ki vplivajo na vegetacijo prodišč v procesu primarne sukcesije. Cilji, ki smo si jih zastavili v raziskavi so se navezovali tako na proučevanje vrstnega obrata skozi posamezne stadije v primarni sukcesiji (spreminjanje sestave rastlinskih vrst v časovni seriji), kot tudi na premike v ekoloških strategijah rastlin, oz. premike funkcionalnih tipov rastlin, ki naseljujejo habitate na prodiščih. Uporabili in primerjali smo dve metodi: metodo stalnih ploskev in metodo kronosekvenc. Podatke o vegetaciji in okoljskih spremenljivkah smo vzorčili na 29 prodiščih srednje Drave (kronosekvence, N=143) ter na umetno znižanem prodišču pri Borlu (trajne ploskvice, N=422), kjer je vzorčenje potekalo med leti 2005-2011. Na 565 popisnih ploskvah smo ugotovili 211 rastlinskih vrst. Analiza vrst glede na preferenco habitata je pokazala, da je bilo na prodiščih največ vrst motenih/ruderalnih rastišč (55,5%), sledijo jim gozdne/grmiščne (13,7%), traviščne vrste (11,4%), vrste vodnih in obvodnih habitatov (10,9%) in indiferentne vrste (8,5%). Metode indirektne (PCA in DCA) in direktne (RDA, CCA) analize gradientov so pokazale na raznolikost v floristični sestavi popisnih ploskvic, pri tem pa smo ugotovili, da z metodo kronosekvence, ne moremo nadomestiti metode trajnih ploskvic, kadar ugotavljamo vrstni obrat v primarni sukcesiji na prodiščnih habitatih. Vrstne sestave enako starih stadijev rastlinskih združb na prodiščih se med sabo razlikujejo zaradi raznolikosti okoljskih parametrov na prodiščih; zgolj iz podatka o starosti vegetacijskega sestoja v procesu primarne sukcesije tako ne moremo sklepati o vrstni sestavi. Kot najmočnejša okoljska lastnost pri razlagi razlik v vegetaciji se pokažeta višina prodišča, sekundarno pa sestava tal (deleži proda/peska/mulja). Na osnovi 15 morfološko-funkcionalnih znakov in modela CSR primarnih strategij smo ugotavljali tudi premike v ekoloških strategijah rastlin skozi posamezne stadije v primarni sukcesiji. Močno je prevladovala CR strategija (42,1%) - kompetitorske-ruderalke. Ugotovili smo, da sta motnja in kompeticija dejavnika, ki najmočneje zaznamujeta habitate na prodiščih, medtem, ko je stres prisoten z nizkimi intenzitetami. Pri spremljanju primarne sukcesije na prodiščih smo ugotovili, da začetne CR oznake (prve faze sukcesije) naredijo premik v smeri C oznak oz. C komponente. Navedene premike oznak popisov lahko pripišemo vedno manjšemu učinku poplavne motnje na prodišče, nanosu sedimenta, ki poveča zalogo hranil v podlagi ter zmanjša (mulj, pesek) učinek pomanjkanja vode (stresa) v tleh. Zelo pomemben pogoj za ohranitev biotske pestrosti je ohranitev naravne rečne dinamike, ki pa jo človek s svojimi številnimi posegi v rečne in obrečne ekosisteme močno spreminja. Prodišča predstavljajo zato enega najbolj ogroženih elementov krajine. Raziskava procesa primarne sukcesije na prodiščih v odvisnosti od različnih okoljskih parametrov ni pomembna samo zaradi doprinosa k razumevanju temeljnih ekoloških procesov, ki se odvijajo v tem okolju, temveč so hkrati tudi nujen pogoj za predvidevanje posledic vpliva človeka na te habitate in tudi za načrtovanje ukrepov za njihovo preprečitev oz. zmanjšanje teh posledic.
Ključne besede: CSR strategije rastlin, invazivne rastline, vegetacija, multivariantne analize, pestrost rastlin, trajne ploskvice, kronosekvence, reka Drava, funkcionalne poteze rastlin, primarna sukcesija, vrstni obrat, rečna prodišča
Objavljeno: 21.10.2016; Ogledov: 426; Prenosov: 68
.pdf Polno besedilo (6,14 MB)

6.
Povezanost morfoloških potez s potencialnimi alelopatskimi učinki kobulnic (Apiaceae)
Alenka Mujdrica Rožman, 2016, magistrsko delo

Opis: Zaradi bogate zastopanosti evolucijsko zaokrožene in izredno divergirane skupine kobulnic na stičišču Srednje Evrope, Dinaridov in Alp ter Sredozemlja (Slovenija) smo se odločili poiskati povezavo med funkcionalnimi tipi in ekološkimi strategijami (izmerjenimi na osnovi morfološko-funkcionalnih potez) ter alelopatskim potencialom. Raziskava temelji na 41 izbranih vrstah kobulnic in proučevanju 13 morfološko-funkcionalnih potez teh rastlin in njihovimi alelopatskimi potenciali. Vzorčenje rastlin je potekalo na območju celotne Slovenije. Rezultati kažejo, da so izbrane kobulnice povečini hemikriptofiti (82,9 %), trajnice (73,2 %), prevladuje listnato ozelenelo steblo (92,6 %), so brez pritlik (85,3 %), povečini niso dlakave (60,9 %), največ jih zacveti v juniju (36,5 %) in juliju (46,3%) in večina konča cvetenje avgusta (51,2 %). V povprečju cvetijo 2 (39 %) ali 4 (34,1 %) mesece. Povprečne vrednosti SLA kažejo trend zviševanja z višino kobulnic. Povprečne vrednosti LDMC pokažejo trend zniževanja vrednosti LDMC z višanjem višine izbranih kobulnic. Korelacija pri visokih, srednje visokih in nizkih kobulnicah med vrednostjo LDMC in SLA kaže podoben trend nižanja vrednosti LDMC z naraščanjem vrednosti SLA. Rastlinskim vrstam smo določili 5 od 19 funkcionalnih tipov CSR- strategij: CR (39 %), C/CR (37 %), C (17 %) SC in S/SC v sledeh. Na osnovi naše raziskave lahko povzamemo, da imajo visoke kobulnice (120–180 cm) z velikimi listi C/CR-, CR- ali C- strategijo in potencialni alelopatski učinek. Nizke kobulnice (30–80 cm) z majhno listno povšino imajo CR- in CS- strategijo. Za te rastline ne moremo trditi, da nimajo potencialnega alelopatskega učinka. Alelopatski testi vodotopnih in hlapljivih substanc so pokazali, da imajo kobulnice povečini alelopatske učinke. Kobulnica Bupleurum veronense je edina, kateri nismo dokazali alelopatskih učinkovin. Potencialni alelopatski učinek pri kobulnicah lahko povežemo z odvisnostjo od višine rastlin, njihovo življenjsko obliko in življenjskim ciklom. Na zaviranje rasti drugih rastlin najbolj vplivajo kobulnice, ki so CR- strategi.
Ključne besede: kobulnice, morfološko-funkcionalne poteze rastlin, CSR-strategije, alelopatija
Objavljeno: 16.09.2016; Ogledov: 303; Prenosov: 29
.pdf Polno besedilo (2,15 MB)

7.
Floristična sestava in ekološke razmere na rastiščih vrste Asplenium adulterinum Milde v Sloveniji
Mojca Jagodič, 2017, magistrsko delo

Opis: Nepravi sršaj, Asplenium adulterinum Milde je redka praprotnica iz družine sršajevk, ki zaradi specifičnih habitatnih zahtev po serpentinitni kamninski podlagi v Sloveniji uspeva le na dveh znanih rastiščih. V Sloveniji je o rastiščih nepravega sršaja in o vitalnosti populacij malo znanega. V naši nalogi smo se želeli seznaniti z vrsto na osnovi literature in raziskav na terenu, preveriti kakšno je stanje populacije, izmeriti abiotske dejavnike na rastiščih in popisati spremljevalne rastlinske vrste. Popisanim vrstam smo poiskali Ellenbergove indikatorske vrednosti in ekološke strategije rastlin ter na podlagi tega sklepali na razmere na rastišču in le te primerjali z meritvami na terenu. Raziskavo smo izvedli na dveh rastiščih nepravega sršaja v Sloveniji v rastni sezoni leta 2015. Spoznali smo, da se je številčnost populacije na enem od rastišč v 12 letih precej zmanjšala, medtem ko je na drugem rastišču število osebkov ostalo približno enako. Ugotovili smo, da sta si izbrani lokaciji med seboj precej podobni po meritvah abiotskih dejavnikov kakor tudi po vrednostih Ellenbergovih indeksov za rastline na rastiščih in njihovih CSR ekoloških strategij, medtem ko je podobnost v vrstni sestavi vegetacije med rastiščema le 52 %. Najbolj vitalne in največje osebke nepravega sršaja smo našli na relativno globokih tleh na mestih z najnižjo izmerjeno temperaturo tal in najvišjim odstotkom vlažnosti. Potrdili smo hipotezo, da vrsta najbolje uspeva na rahlo kislih do nevtralnih tleh. Po pregledu ekoloških strategij spremljevalnih vrst smo ugotovili, da je največ stres tolerantnih vrst (46 %), sledi jim delež kompetitivnih vrst (36 %). Najmanj je ruderalnih vrst značilnih za motena rastišča (18 %). Zaključimo lahko, je stanje populacije na raziskanih rastiščih še vedno precej vitalno, za učinkovito ohranjanje pa bi bilo potrebno dolgoročno spremljanje stanja populacije in morebitnih sprememb abiotskih dejavnikov na rastišču.
Ključne besede: nepravi sršaj, Asplenium adulterinum, serpentinit, floristična sestava, abiotski dejavniki, morfološke lastnosti, fiziološke lastnosti, Ellenbergove indikatorske vrednosti rastlin, CSR ekološke strategije rastlin
Objavljeno: 02.10.2017; Ogledov: 48; Prenosov: 7
.pdf Polno besedilo (3,97 MB)

Iskanje izvedeno v 0.08 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici