1. Corporate social responsibility and creative performance : the effect of job satisfaction and organizational citizenship behaviorAmro Al-Madadha, Farah Shaheen, Lina Alma’ani, Natalie Alsayyed, Ahmad Samed Al-Adwan, 2023, izvirni znanstveni članek Opis: Purpose: The purpose of this study is to examine how employee perceptions of corporate social responsibility (CSR) can enhance creative performance in an organization both directly and indirectly through job satisfaction and organizational citizenship behavior. This will allow organizations to consider the different factors influencing creative performance, and how these factors can be utilized in a beneficial manner for the organization. Methods: The data for this study was collected via a survey among three telecommunication companies. The valid responses amounted to 344 junior employees. The data was then analyzed to test the hypotheses through structural equation modeling (SEM). Results: The findings of this study indicated a direct positive significant relationship between employee CSR perceptions and creative performance. As well as a positive correlation between employee CSR perceptions and extrinsic and intrinsic job satisfaction. Furthermore, supporting the indirect effects of job satisfaction and organizational citizenship behavior. Moreover, a positive correlation between job satisfaction and organizational citizenship behavior was found. Finally, organizational citizenship behavior and creative performance showcased a positive correlation as well. Conclusion: Organizations should consider the impact of employee CSR perceptions on creative performance, indirectly through extrinsic and intrinsic job satisfaction and organizational citizenship behavior to achieve higher levels of creative performance within their organizations.
Ključne besede: employee CSR perceptions, job satisfaction, creative performance, corporate social responsibility, creativity, organizational citizenship behavior
Objavljeno v DKUM: 09.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 1
 Celotno besedilo (1,48 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Vpliv intenzivne paše na spremembe funkcionalne sestave suhih travišč s prevladujočo pokončno stoklaso (Mesobromion)Alenka Ljubič, 2024, magistrsko delo Opis: V okviru magistrske naloge smo ugotavljali, kako intenzivna paša vpliva na spremembe floristične in funkcionalne sestave suhih travišč s prevladujočo pokončno stoklaso (Mesobromion). Na izbranih popisnih območjih smo popisali 18 popisnih ploskvic v velikosti 1 m2. Prvo popisno območje se je nahajalo na intenzivnem pašniku, kjer poteka dolgoletna paša drobnice. Drugi del popisa je potekal na ekstenzivnem travniku. Obe območji smo zavarovali z ogrado pred objedanjem in košnjo ter tako dobili popoln seznam rastlinskih vrst. V popise smo vključili tudi podatke, ki smo jih pridobili med popisovanjem terena leta 2019 za potrebe seminarske naloge. Skupno smo na celotnem travišču določili 77 rastlinskih vrst, ki smo jih analizirali in jim določili izbrane morfološko funkcionalne poteze (MFP). V času popisa 18-ih popisnih ploskvic smo določili 57 različnih rastlinskih vrst in njihovo pokrovnost. Za vse najdene vrste smo zbrali podatke o rastni obliki, višini rastlin, CSR strategiji, specifični listni površini (SLA), vsebnosti suhe snovi lista (LDMC) ter začetku, koncu in dolžini cvetenja, listni obstojnosti, listni anatomiji, cehu, toleranci na košnjo, toleranci na pašo in tipu vegetativnega razmnoževanja. Popise izbranih delov travišča smo izvajali dve sezoni v različnih obdobjih. Popise smo začeli meseca maja in jih zaključili konec avgusta. Poleg naštetih MFP smo analizirali tudi vrednosti Ellenbergovih indeksov za svetlobo, temperaturo, vlažnost, reakcijo tal in vsebnost dušika v tleh. Zbrane podatke smo nato statistično obdelali z multivariatnimi analizami. Ugotovili smo pomembne razlike v floristični in funkcionalni sestavi intenzivnega pašnika in ekstenzivnega travnika. Na ekstenzivnem travniku se na splošno pojavlja večje število vrst kakor na intenzivnem pašniku, njihove MFP pa kažejo prilagoditve na okolja z zmerno motnjo in močneje izraženo kompeticijo (npr. več visokoraslih trajnic z olistanim steblom in krajšim obdobjem cvetenja). Na intenzivnem pašniku prevladujejo rastline s prilagoditvami na močnejšo in pogostejšo motnjo: več je enoletnic, nizkorastočih rastlin z listi v rozeti in nizkimi vrednostmi vsebnosti suhe snovi lista (LDMC). Raziskovano travišče je predstavljalo naravovarstveno pomemben, Natura 2000 habitatni tip s kodo 6210*. Raziskave o vplivih spremenjene kmetijske rabe na floristično in funkcionalno sestavo travišč prispevajo k razumevanju procesov v teh ogroženih ekosistemih in s tem tudi k oblikovanju smernic za njihovo ohranjanje.
Ključne besede: floristična sestava, intenzivna paša, ekstenzivno upravljanje, CSR strategije, biodiverziteta, Ellenbergovi indeksi
Objavljeno v DKUM: 26.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 29
Celotno besedilo (4,95 MB) |
3. Jedrnat zapis redkih matrikKlemen Golob, 2024, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu opisujemo postopke in implementacijo metod stiskanja redkih matrik. Implementirali smo metode CSR (angl. Compressed Sparse Row), CSF (angl. Coordinate Storage Format), CSV (angl. Compressed Sparse Vector), MSF (angl. Modified Storage Format) in CC (angl. Coordinate Compression). Kot primere redkih matrik smo uporabili decimirane sivinske rastrske slike. Po predstavitvi elementov redke matrike z omenjenimi metodami smo dobljeno zaporedje stisnili z aritmetičnim kodiranjem in z algoritmoma Gzip ter bzip2. Eksperimenti so pokazali, da je metoda CSV najučinkovitejša izmed opisanih metod.
Ključne besede: stiskanje podatkov, stiskanje koordinat, metode stiskanja matrik CSR, CSF, CSV, MSF, CC.
Objavljeno v DKUM: 19.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 30
Celotno besedilo (2,05 MB) |
4. Crisis management and CSR in Slovenian companies : the impact of the COVID-19 pandemicDuško Uršič, Andrej Smogavc Cestar, 2022, izvirni znanstveni članek Opis: The main aim of this article was to outline how the appearance of COVID-19 changed the global competitiveness of Slovenian companies through the lenses of corporate social responsibility (CSR) and crisis management. Based on concepts of CSR and crisis management, we analyzed the responses of companies to ensure their competitiveness in a crisis situation. Two surveys among managers in Slovenian companies were carried out, one in March 2020 (N = 618) and the other in May 2020 (N = 486). Our results showed that internationally oriented companies responded more comprehensively and proactively to the challenges of doing business in the COVID-19 crisis compared to the companies that had operated mainly in the domestic market during this period. The analysis also showed that internationally oriented companies responded to the COVID-19 crisis with more comprehensive measures also using the concept of CSR and crisis management in comparison with companies that, in the time of the pandemic, operated mainly in the domestic market and used fewer principles of CSR and crisis management. The main theoretical implications of this survey are related to CSR development. They emphasize the interdependent importance of experience and impact in international business in connection with the concept of CSR and crisis management in times of COVID-19. Practical implications include proposals to streamline operations to maintain competitiveness and to take advantage of new business opportunities and effects, which are also encouraged through the use of the CSR concept and crisis management.
Ključne besede: COVID-19, pandemic, companies, competitiveness, CSR, crisis management, Slovenia
Objavljeno v DKUM: 05.07.2024; Ogledov: 135; Prenosov: 35
Celotno besedilo (284,11 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. Corporate social responsibility considered with two systems theories : a case from SerbiaDejana Zlatanović, Matjaž Mulej, Zdenka Ženko, 2022, izvirni znanstveni članek Opis: Corporate Social Responsibility (CSR) becomes one of the prerequisites for
success of contemporary organizations aimed at humankind’s survival by
sustainable development. As SR behavior can generate significant benefits,
more and more organizations are developing SR strategic plans and
implementing SR initiatives. In ISO 26000, CSR has three basic concepts:
Responsibility for one's influences over society, interdependence and holistic
approach. Therefore, authors focus on systemic approach to CSR. The purpose
is to demonstrate how combined use of appropriate systems theories can help
dealing with CSR. Accordingly, Dialectical Systems Theory (DST) and System
Dynamics (SD), as relevant systems theories, i.e. methodologies stemming
from different systemic paradigms, were selected. DST helped to identify
some relevant aspects and components of CSR which were empirically tested
in businesses in the Republic of Serbia. Hence, the following factors, i.e.
groups of SR activities are selected as relevant for improving organizational
performance: General CSR activities; CSR activities towards consumers; CSR
activities towards environmental protection and beneficiaries’ health, and
Socially responsible after sales activities. In addition, empirical research
results indicating the influence of the above factors on performance were the
basis for using the tools of SD, such as stock and flow diagrams and causal
loop diagrams. SD tools contribute to simulating the system's future behavior,
i.e. future performance level after improving these CSR activities. Authors
introduce a new, systemic approach to conceptualizing and researching CSR
by providing appropriate methodological support for exploring relevant
interdependencies of CSR aspects.
Ključne besede: corporate social responsibility, ISO 26000 holistic approach to CSR, dialectical systems theory, system dynamics
Objavljeno v DKUM: 19.06.2023; Ogledov: 387; Prenosov: 17
 Povezava na datoteko
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. Razlike v biodiverziteti vinograda za ekološko in KOPOP pridelavo : diplomsko deloŽiga Pinterič, 2022, diplomsko delo Opis: Kmetijstvo daje vse večji poudarek naravi prijaznem kmetovanju tudi v vinogradniški panogi. Z novimi prepovedmi in dodatnim omejevanjem uporabe fitofarmacevtskih sredstev se vse več kmetijskih gospodarstev odloča za ekološko kmetovanje. Namen diplomske naloge je bil popisati delež rastlin v medvrstnem pasu vinograda in ovrednotiti razlike v biodiverziteti za ekološki in KOPOP vinograd s pomočjo Shannonovega indeksa rastlinske pestrosti in CSR trikotnika po Grimu. V KOPOP pridelavi smo ugotovili povečanje deleža metuljnic, medtem ko je bil delež zeli nižji v primerjavi z ekološkim. Popisali smo 49 različnih vrst, med katerimi so se nekatere pojavljale samo v ekološkem ali samo v KOPOP načinu pridelave. Vrstna pestrost je bila večja pri KOPOP načinu pridelave, vendar smo večji Shannonov indeks določili v ekološkem načinu pridelave. Nadalje smo v ekološki pridelavi popisali signifikantni višji delež vrst rdeča bilnica (Festuca rubra), plazeči petoprstnik (Potentilla reptans) in njivski osat (Cirsium arvense), medtem ko je bil delež navadnega rmana (Achillea millefolium) nižji v primerjavi s KOPOP. Na podlagi vrednotenja CSR strategij smo dokazali, da se v KOPOP pridelavi pojavlja večji delež ruderalnih in stres tolerantnih vrst. Zaključimo lahko, da je biodiverziteta travne ruše v ekološkem vinogradu večja in bolj uravnotežena, saj kaže večjo tolerantnost na stres in prilagojenost na antropogene motnje.
Ključne besede: biodiverziteta, oskrba tal, trajna ozelenitev, Shannonov indeks, CSR strategije
Objavljeno v DKUM: 27.09.2022; Ogledov: 738; Prenosov: 68
Celotno besedilo (3,02 MB) |
7. Funkcionalne poteze rastlin mikrohabitatov z vrsto čmrljeliko mačje uho (Ophrys holosericea (Burm. f.) Greuter) v sestojih polnaravnih suhih travišč v HalozahValentina Žganec, 2021, magistrsko delo Opis: V okviru magistrske naloge smo ugotavljali, kakšne so morfološko funkcionalne poteze (MFP) rastlinskih vrst, ki sobivajo v mikrohabitatih z vrstama čmrljeliko mačje uho (Ophrys holosericea) in čopasto grebenušo (Polygala comosa) v sestojih ekstenzivnih suhih travišč v Halozah. Na izbranem travniku smo določili 30 popisnih ploskvic velikosti 1 m², kjer so v središču uspevali osebki vrste čmrljeliko mačje uho (Ophrys holosericea) in naslednjih 30 popisnih ploskvic velikosti 1 m², kjer so v središču uspevali osebki vrste čopasta grebenuša (Polygala comosa), hkrati pa na njih ni bilo vrste Ophrys holosericea. Na vsaki ploskvici smo popisali rastlinske vrste na dveh razdaljah od središča osebkov vrst Ophrys holosericea in Polygala comosa (do 20 cm in med 20 do 40 cm). Za vse rastlinske vrste ugotovljene na ploskvicah in na celotnem travniku (N = 87), smo analizirali in primerjali izbrane MFP (rastna oblika, višina rastline, CSR strategija, specifična listna površina (SLA), vsebnost suhe snovi lista (LDMC), začetek, konec in dolžina cvetenja) in Ellenbergove indekse (svetloba, vlažnost, preskrbljenost tal z dušikom). Za ugotovitev podobnosti in raznolikosti v floristični sestavi med ploskvicami z vrsto Ophrys holosericea in z vrsto Polygala comosa smo uporabili multivariatne analize. Ugotovili smo izrazito višjo raznolikost vrst mikrohabitatov z vrsto Ophrys holosericea. Na osnovi multivariatne analize (DCA analize) smo dokazali, da obstajajo značilne razlike v floristični sestavi obeh mikrohabitatov. Na osnovi analize MFP lahko sklepamo, da so razmere v mikrohabitatih z vrsto čmrljeliko mačje uho bolj heterogene, kar pripisujemo pogostejšim vrzelim (gola tla) v vegetaciji na teh površinah, ki nastanejo kot posledica občasnih izrazitejših motenj. Na teh ploskvah so pogosteje prisotne enoletnice in plevelne vrste oz. ruderalke, ki imajo višje vrednosti SLA ter nižje vrednosti LDMC. Na podlagi CSR primarnih strategij smo ugotovili, da v mikrohabitatih s proučevanima vrstama sobivajo vrste, ki imajo v primerjavi z vrstami celotne travniške rastlinske združbe v povprečju manj izraženo kompeticijo ter bolj poudarjeno stres toleratorsko in ruderalno komponento. Vrsta Polygala comosa, ki sodi v S/SC tip, ima v svoji okolici v povprečju vrste z nekoliko bolj izraženo stres toleratorsko strategijo kot Ophrys holosericea, ki predstavlja R/CR tip, pa ima v svoji okolici vrste, z nekoliko bolj izraženo ruderalno strategijo. S primerjavo Ellenbergovih indeksov smo ugotovili, da so rastlinske vrste, ki se nahajajo v bližnji okolici vrst Ophrys holosericea in Polygala comosa, v povprečju polsončne do sončne vrste, ki uspevajo na območju med suhimi in svežimi tlemi. Med vrstami, ki sobivajo s čmrljelikim mačjim ušesom, so tudi takšne, ki imajo bistveno večjo potrebo po hranilih v primerjavi z vrstami, ki rastejo v bližini čopaste grebenuše. Tako tudi Ellenbergovi indeksi potrjujejo ugotovitev, da so mikrohabitati z vrsto Ophyrs holosericea podvrženi pogostejšim motnjam, ki omogočijo pojav vrst motenih rastišč z ruderalno strategijo.
Ključne besede: rastlinske vrste, Ophrys holosericea, Polygala comosa, multivariatna analiza, morfološko funkcionalne poteze, CSR strategija, Ellenbergovi indeksi
Objavljeno v DKUM: 09.08.2021; Ogledov: 1221; Prenosov: 110
Celotno besedilo (1,80 MB) |
8. Funkcionalne poteze rastlinskih vrst s prehodno prisotnostjo v vegetaciji vrstno bogatih traviščAna Munda, 2021, magistrsko delo Opis: Da bi lahko razumeli, kakšne so posledice izgube vrst v ekosistemu, moramo poznati kakšna je vloga posamezne vrste znotraj ekosistema. Eden izmed pristopov pri ugotavljanju vloge vrste v okolju je tudi model DST klasifikacije, ki smo ga uporabili v naši raziskavi. Temelji na razvrstitvi rastlinskih vrst v vegetaciji med dominantne, podrejene ali prehodne vrste, in sicer glede na njihovo relativno celokupno pokrovnost in stalnost. Prednostne vrste predstavljajo zelo majhen delež biomase v določenem habitatu, hkrati pa s poznavanjem njihovih morfološko funkcionalni potez (MFP) lahko napovedujemo, katere med njimi bodo v vegetaciji postale podrejene ali celo dominantne, v primeru, da pride do sprememb določenega okoljskega dejavnika, intenzitete motnje in/ali stresa ipd. Namen naše raziskave je bil analizirati in primerjati prehodne vrste v dveh asociacijah polnaravnih ekstenzivnih travišč: asociacije Onobrychido viciifolia-Brometeum in asociacije Scabioso hladnikianae-Caricetum humilis. Prehodnim rastlinskim vrstam smo določili prednosti habitat, indikatorske vrednosti po Ellenbergu in 13 MFP. Podatke smo analizirali z različnimi uni- in multivariatnimi metodami. Ugotovili smo, da se prehodne vrste obeh asociacij razlikujejo v naslednjih MFP: življenjski obliki, obliki rasti, višini rastlin, tipih vegetativnega razmnoževanja, vrednostih LDMC, SLA ter CSR strategijah. Razlike v lastnostnih prehodnih vrst asociacij lahko razložimo z razlikami v stičnih habitatih travišč asociacije, od koder te vrste izvirajo. Prehodne vrste obeh asociacij imajo najbolj poudarjeno kompeticijsko (C) strategijo, razlikujejo pa se v kombinaciji vpliva stresa in motnje. Iz tega lahko sklepamo, da bi se v obeh asociacijah ob spremembah, ki bi izboljšale rastne razmere (zmanjšanje motnje in/ali stresa), povečala številnost in pokrovnost tistim vrstam, ki imajo poudarjeno C – strategijo. Rezultati naše raziskave predstavljajo pomembno osnovo za morebitne prihodnje raziskave, v katerih bi povezovali specifične spremembe okolja s spremembami floristične in funkcionalne sestave obravnavanih tipov traviščne vegetacije.
Ključne besede: polnaravna suha travišča, DST klasifikacija, morfološko-funkcionalne poteze, CSR strategije rastlin
Objavljeno v DKUM: 01.04.2021; Ogledov: 1383; Prenosov: 210
Celotno besedilo (2,73 MB) |
9. Fenofaze cvetenja za vrste travniške asociacije Onobrychido viciifoliae-brometum v HalozahKatja Vajda, 2020, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu smo ugotavljali povezavo med fenofazo cvetenja vrst in njihovo CSR življenjsko strategijo na ekstenzivnih polsuhih traviščih asociacije Onobrychido viciifoliae-Brometum. Polsuha travišča so bila na območju Haloz v preteklosti zelo raziskana. Kljub temu raziskav in podatkov o fenologiji cvetenja vrst za omenjena travišča še nimamo. Za travišča v Veliki Varnici smo pridobili podatke o cvetenju (začetek, vrh in konec cvetenja) za vse popisane vrste. Na izbranih travniških poligonih smo zbrali 33 vegetacijskih popisov, skupaj smo popisali 89 rastlinskih vrst, za katere smo zbrali podatke 17 strategij po modelu CSR-strategij. Za ugotavljanje povezave časa cvetenja z življenjsko strategijo rastlin smo uporabili Excel program, t. i. C-S-R Signature CALCULATOR in COMPARATOR. Na osnovi CSR-strategij smo potrdili hipotezo, da imajo vrste z viškom cvetenja po opravljeni košnji izraženo R življenjsko strategijo (R-strategi). Zanje je značilna nižja rast in hitra obrast po motnji. Vzorec poudarjenega cvetenja ruderalk je povezan z redno košnjo, ki je prisotna s strani človeka konec meseca junija. Ugotovili smo, da so zgodaj cvetoče vrste (mesec cvetenja marec, april) v večjem deležu S-strategi. Hkrati smo ugotovili, da se C-strategi pojavljajo z viškom cvetenja v mesecu maju in juniju. V raziskavi smo na podlagi vzorčenja pokrovnosti rozet kukavičevk potrdili, da so obravnavani travniki številčno zelo bogati s predstavniki iz družine Orchidaceae. Zaključimo lahko, da je za ohranjanje ugodnega stanja travišč Natura 2000 habitatnega tipa 6210(*) na območju Haloz treba tudi v prihodnje zagotoviti ustrezno kmetijsko rabo.
Ključne besede: ekstenzivna travišča, asociacija Onobrychido viciifoliae-Brometum, fenofaze cvetenja, CSR življenjske strategije, Natura 2000, Orchidaceae
Objavljeno v DKUM: 04.11.2020; Ogledov: 879; Prenosov: 99
Celotno besedilo (3,89 MB) |
10. Povezava med funkcionalnimi potezami in sobivanjem rastlinskih vrst v suhih traviščihMaja Veselič, 2019, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu smo raziskovali povezavo funkcionalnih potez in CSR strategij rastlinskih vrst, ki sobivajo s kukavičevkami na ekstenzivnih suhih traviščih na območju Haloz (asociacija Onobrychido viciifoliae-Brometum, razred Festuco-Brometea). Izbrani kukavičevki sta bili piramidasti pilovec (Anacamptis pyramidalis, N=11) in jadranska smrdljiva kukavica (Himantoglossum adriaticum, N=9). Na popisnih ploskvicah v polmerih 0 - 10 cm, 10 - 20 cm, 20 - 30 cm, 30 - 40 cm in 40-50 cm od središča rasti osebkov, smo po izbrani metodologiji vzorčili podatke o rastlinski vrstni sestavi in tako popisali 400 ploskvic. Za ugotovitev povezave med funkcionalnimi potezami in sobivanjem vrst smo določili in analizirali izbrane morfološko-funkcionalne poteze (višina rastline in CSR strategija, začetek, konec in dolžina cvetenja). Zbrali smo tudi podatke o Ellenbergovih indeksih rastlin. Za primerjavo vrstne sestave na mikrolokacijah smo uporabili multivariatne statistične analize. V polmeru 50 cm od osebkov kukavičevk je bilo ugotovljenih 67 rastlinskih vrst. V okolici piramidastega pilovca raste v povprečju manj vrst kot pri jadranski smrdljivi kukavici. Ugotovili smo tudi, da zaseda podobne mikrohabitate na travišču, to so z vrstami srednje bogati sestoji, kjer so značilne bolj sušne razmere. Vrsta Himantoglossum adriaticum pa zaseda na travniku bolj raznolike mikrohabitate, predvsem ob gozdnem robu in, kjer je bolj gosta ruša, pa tudi na tipičnih mestih, kjer raste običajno piramidasti pilovec, ter v predelih travišča, kjer so rodovitnejša tla. Rastlinske vrste, ki rastejo v bližini piramidastega pilovca, so pokazateljice rastišč z boljšimi svetlobnimi razmerami. Rastlinske vrste, ki rastejo v bližini jadranske smrdljive kukavice so bolje prilagojene na manj svetlobe, saj so značilne za produktivnejše habitate, kjer so višji in gostejši sestoji. Za obe kukavičevki velja, da sobivata z rastlinami, ki imajo najbolj izraženo stres-toleratorsko strategijo. Medtem, ko imajo vrste, ki so v oddaljenosti do 10 cm od piramidastega pilovca, ki je sam S/SR strateg, bolj izraženo kompeticijo in vrste v okolici do 10 cm pri jadranski smrdljivi kukavici, (CR-strateg) ruderalno strategijo.
Ključne besede: Festuco-Brometea, Anacamptis pyramidalis, Himantoglossum adriaticum, funkcionalne poteze, CSR strategija, multivariatna analiza.
Objavljeno v DKUM: 29.10.2019; Ogledov: 1227; Prenosov: 126
Celotno besedilo (1,81 MB) |
