1. Femicide and COVID-19 pandemic : examining the situation in Croatia, Hungary, Montenegro, North Macedonia, and SloveniaRok Hacin, Gorazd Meško, 2024, izvirni znanstveni članek Opis: Government measures to limit the spread of COVID-19 affected crime opportunities and criminal justice systems, resulting in changes in crime trends. This article explores the effects of restrictions (lockdowns) on the number of femicides. The monthly data on femicides from 2017 to 2021 were collected in five Central and South-eastern European countries: Croatia, Hungary, Montenegro, North Macedonia, and Slovenia. The total number of femicides from 2017 to 2021 decreased in all observed countries. Increases were detected in Croatia and Slovenia in 2020. However, they presented an exception to the general trend. The monthly distribution of femicides showed that there was no common point peak month(s) among observed countries. Analyzing the effects of the level of restrictions using the Stringency Index on the number of femicides confirmed the initial observation that the number of femicides was not dependent on lockdown measures. In general, the findings show that restriction measures had no effect on the number of femicides in the studied countries.
Ključne besede: femicide, COVID-19 pandemic, restrictions, Stringency Index, Europe
Objavljeno v DKUM: 19.01.2026; Ogledov: 0; Prenosov: 0
 Povezava na datoteko |
2. A comparative study of early childhood teachers’ digital practices during and after covid-19Marijana Miočić, Matilda Karamatić Brčić, Bernarda Tokić, 2025, izvirni znanstveni članek Opis: This study investigates early childhood teachers’ perceptions and use of digital media during and after the COVID-19 pandemic, addressing the need to understand evolving ICT practices in early education. Employing a longitudinal design, data were collected via structured questionnaires from the same kindergartens in 2020 and 2024. Quantitative analysis revealed stable self-assessed digital competence but changing pedagogical use and attitudes. The findings underscore the need for targeted digital training and systemic support. The study’s novelty lies in its comparative longitudinal approach, offering insight into the sustained impact of a global crisis on digital integration in early childhood education.
Ključne besede: COVID-19 pandemic, digital competences, digital media, early childhood, early childhood teachers
Objavljeno v DKUM: 08.01.2026; Ogledov: 0; Prenosov: 0
 Celotno besedilo (858,31 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. |
4. |
5. Primerjava plinske analize arterijske in periferne venske krvi pri bolnikih z akutno dihalno odpovedjo in COVIDOM-19Aljaž Ladinik, 2025, magistrsko delo Opis: Uvod: Plinska analiza arterijske krvi je standardna metoda za oceno dihalne funkcije, vendar je invazivna in za bolnike neprijetna. Alternativa je plinska analiza periferne venske krvi, ki je manj boleča in enostavneje izvedljiva. Namen zaključnega dela je bil primerjati rezultate obeh metod pri bolnikih z akutno respiratorno odpovedjo in COVIDOM-19.
Metode: Retrospektivno smo analizirali podatke 148 nešokiranih bolnikov. Opravili smo arterijsko in vensko plinsko analizo ter merili saturacijo s pulzno oksimetrijo. Za statistično obdelavo smo uporabili korelacijske teste in Bland-Altmanovo metodo za oceno ujemanja med metodami.
Rezultati: Rezultati so pokazali visoko korelacijo med arterijsko in vensko analizo za pH (rs = 0,85), pCO₂ (rs = 0,76) in HCO₃ (rs = 0,85). Ti parametri so se izkazali za primerljive. Pri pO₂ in SO₂ so bile razlike bistveno večje, kar kaže, da venska analiza sama po sebi ni primerna za zanesljivo oceno oksigenacije krvi.
Razprava in zaključek: Venska plinska analiza je uporabna za oceno pH, pCO₂ in HCO₃, ne pa tudi za oksigenacijo. V kombinaciji s pulzno oksimetrijo bi lahko zmanjšala potrebo po arterijskih punkcijah pri nešokiranih bolnikih.
Ključne besede: plinska analiza arterijske krvi, plinska analiza periferne venske krvi, akutna respiratorna odpoved, COVID-19, oksigenacija krvi
Objavljeno v DKUM: 16.12.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 8
Celotno besedilo (1,49 MB) |
6. Vračanje proizvodnje zaradi motenj v dobavnih verigahMia Filipič, 2025, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava pojav vračanja proizvodnje (reshoring) evropskih podjetij kot odziv na motenje globalnih dobavnih verig v zadnjem desetletju. Poudarek je na proučevanju vzrokov za ta proces, spremembah po letu 2020, najbolj prizadetih gospodarskih panogah in podpornih ukrepih, ki jih nudijo države članice in Evropska unija.
V teoretičnem delu so opredeljeni ključni pojmi, kot so reshoring, backshoring, nearshoring in dejavniki motenj v dobavnih verigah. Predstavljen je pregled literature o razlogih za selitev proizvodnje, izbranih panogah ter učinkih avtomatizacije in geopolitike na poslovne odločitve podjetij.
Empirični del temelji na analizi sekundarnih virov – poročil, študij, statistik in raziskav evropskih institucij. Ugotovitve kažejo, da je bil reshoring pred letom 2020 razmeroma omejen in najpogostejši v delovno intenzivnih panogah (npr. tekstil, prehrana). Po letu 2020 pa se je zaradi pandemije, vojne v Ukrajini in geopolitičnih trenj močno povečalo zanimanje za vračanje proizvodnje v strateških panogah, kot so farmacija, elektronika, avtomobilska industrija in strojegradnja.
Pomembno vlogo pri tem igrajo tudi instrumenti podpore – davčne olajšave, nepovratna sredstva, projekti IPCEI in sheme Evropske unije, kot sta Horizon Europe in CISAF. V zaključku diplomsko delo potrjuje, da vračanje proizvodnje ni več le popravek neuspešnega offshoringa, ampak vse bolj postaja del dolgoročne industrijske strategije Evrope.
Ključne besede: dobavna veriga, vračanje proizvodnje, panoge, Evropa, rusko-ukrajinska vojna, covid-19
Objavljeno v DKUM: 15.12.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 2
Celotno besedilo (986,52 KB) |
7. Razvoj tolmačenja na daljavo in vpliv epidemije covid-19 na delo tolmačev : magistrsko deloSaša Kranjc, 2025, magistrsko delo Opis: Magistrska naloga obravnava razvoj tolmačenja na daljavo ter vpliv epidemije COVID-19 na delo tolmačev v Sloveniji. V teoretičnem delu predstavi zgodovinski okvir konferenčnega tolmačenja, tehnike in pojav novih tehnologij, ki so omogočile prenos tolmačenja iz fizičnih prostorov v virtualno okolje. Posebna pozornost je namenjena platformam, kot so Zoom, KUDO, Interprefy in VoiceBoxer, ter vprašanju, ali lahko te tehnologije dolgoročno zagotavljajo enako kakovost in zanesljivost kot klasično tolmačenje.
Empirični del temelji na anketi, izvedeni med slovenskimi tolmači, ki je pokazala, da so se tolmači v času pandemije hitro prilagodili novim razmeram, a so se pri tem soočali z večjimi obremenitvami, tehničnimi izzivi ter vprašanjem ustreznega plačila za delo na daljavo. Rezultati potrjujejo, da se je uporaba tolmaških platform po letu 2020 povečala, naročniki pa vedno bolj prepoznavajo prednosti tolmačenja na daljavo. Kljub temu ostajajo izzivi, povezani z zagotavljanjem kakovosti, ergonomijo dela in dolgoročno vzdržnostjo takšnega načina dela. Naloga tako ugotavlja, da je pandemija pospešila digitalizacijo tolmaškega poklica ter odprla priložnosti za nadaljnji razvoj, hkrati pa izpostavila potrebo po standardizaciji, usposabljanju in prilagoditvi plačilnih praks.
Ključne besede: tolmačenje na daljavo, konferenčno tolmačenje, simultano tolmačenje, konsekutivno tolmačenje, COVID-19, tolmaške platforme, digitalizacija
Objavljeno v DKUM: 27.11.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 11
Celotno besedilo (2,43 MB) |
8. Understanding the impact of burnout on decision-making stylesMatea Cvjetković, Dinko Primorac, Katerina Fotova Čiković, 2025, izvirni znanstveni članek Opis: Background and purpose: This study aimed to fill a gap in the literature by identifying how employee burnout shapes decision-making styles in the post-COVID-19 business environment. The main goal was to examine the impact of three dimensions of burnout—exhaustion, cynicism, and professional efficacy—on four conflict-related decision-making styles: vigilance, buck-passing, procrastination, and hypervigilance.
Design/Methodology/Approach: A total of 567 employees from various companies in Croatia participated in the online survey conducted in March 2023. Multiple regression analysis examined the impact of exhaustion, cynicism, and professional efficacy on decision-making styles under conflict.
Results: The results of the multiple regression analysis revealed that professional efficacy leads to a vigilant decision-making style, while simultaneously diminishing procrastination, buck-passing, and hypervigilance. Cynicism, in contrast, was a positive predictor of procrastination, buck-passing, and hypervigilant decision-making. Finally, exhaustion was found to have a positive impact on hypervigilance.
Conclusion: The study is significant because it contributes to the body of knowledge on the impact of burnout dimensions on professional decision-making styles in organisational settings, and it also offers practical implications of considerable importance.
Ključne besede: employee burnout, decision-making style, work-related stress, Croatian companies, post-COVID-19 period
Objavljeno v DKUM: 14.11.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 11
Celotno besedilo (797,73 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
9. Vpliv pronacije na razvoj poškodb tkiva zaradi tlaka pri bolnikih okuženih s sars-cov-2Mateja Krajnc, 2025, magistrsko delo Opis: Povzetek
Uvod: Covid-19 pogosto povzroči akutno respiratorno odpoved, zaradi česar številni bolniki potrebujejo mehansko ventilacijo in pronacijo. Pronacija izboljša oksigenacijo, vendar poveča tveganje za poškodbe tkiva zaradi tlaka, zlasti na sprednji strani telesa. Namen raziskave je bil analizirati vpliv trajanja pronacije, spola, starosti in indeksa telesne mase na pojav poškodb tkiva zaradi tlaka pri mehansko ventiliranih bolnikih s SARS-CoV-2.
Metode: Izvedli smo retrospektivno kvantitativno raziskavo na vzorcu 100 bolnikov, ki so bili med hospitalizacijo v enoti covid intenzivne terapije pronirani več kot 24 ur. Zbrani podatki so vključevali demografske značilnosti, trajanje pronacije, lokacijo in stopnjo poškodbe tkiva zaradi tlaka. Uporabljena je bila EPUAP klasifikacija. Analizo smo izvedli s statističnim programom SPSS.
Rezultati: Pri 79 % bolnikov smo zabeležili skupaj 184 poškodb tkiva zaradi tlaka, največ na obrazu in prsnem košu. Statistično značilno pogostejše so se poškodbe tkiva zaradi tlaka pojavile pri moških, bolnikih starejših od 60 let, z indeksom telesne mase več kot 28,4 kg/m² in pri dolgotrajni pronaciji (p < 0,05).
Razprava in zaključek: Vpliv pronacije na pojav poškodb tkiva zaradi tlaka je multifaktorski. Na rezultate vplivajo tako fiziološki kot organizacijski dejavniki. Izsledki potrjujejo potrebo po ustrezni zaščiti stičnih točk in individualnem pristopu.
Ključne besede: obračanje na trebuh, covid-19, poškodba zaradi pritiska
Objavljeno v DKUM: 27.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 10
Celotno besedilo (1,37 MB) |
10. Analiza upokojitvenih pričakovanj v združenih državah amerikeKlemen Sodec, 2025, diplomsko delo Opis: Upokojitev je obdobje, ki ga dočaka delavec ob koncu delovne dobe. Da pa bi ohranil življenjski standard iz aktivnega delovnega obdobja, mora svojo upokojitev načrtovati že v letih pred upokojitvijo. Na upokojitvena pričakovanja ameriških potrošnikov vplivajo gospodarski, socialni, politični in drugi dejavniki, ki lahko odigrajo ključno vlogo pri načrtovanju upokojitve. Da bi se posameznik čim bolje pripravil na obdobje po upokojitvi, izbira med različnimi naložbami in dodatnimi viri dohodkov, ki bi mu v obdobju po upokojitvi prinesli dodatna denarna sredstva.
V empiričnem delu diplomske naloge smo se bolj podrobno ukvarjali z upokojitvenimi pričakovanji ameriških potrošnikov. Tako smo Američane razdelili po demografskih skupinah glede na spol, stopnjo izobrazbe, višino dohodka in na starostne skupine. V opazovanem obdobju je na upokojitvena pričakovanja močno vplivala kriza Covid-19, ki je upokojitvena pričakovanja marsikateremu Američanu postavila na glavo.
Glavna spoznanja so bila, da delež ljudi, ki pričakujejo, da bodo zaposleni po dopolnjenem 62. in 67. letu starosti, upada, kriza Covid-19 pa je povzročila porast deleža ameriških potrošnikov, ki pričakujejo, da bodo zaposleni za polni delovni čas po dopolnjenem 62. in 67. letu starosti.
Ključne besede: upokojitev, upokojitvena pričakovanja, viri dohodkov, pokojnina, zdravstveno zavarovanje, vpliv krize Covid-19 na upokojitvena pričakovanja
Objavljeno v DKUM: 24.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 23
Celotno besedilo (993,54 KB) |
