| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


31 - 40 / 40
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
31.
Research data and software for paper Forecasting COVID-19
Matjaž Perc, Nina Gorišek Miksić, Mitja Slavinec, Andraž Stožer, 2020, izvirni znanstveni članek

Opis: The World Health Organization declared the coronavirus disease 2019 a pandemic on March 11th, pointing to the over 118,000 cases in over 110 countries and territories around the world at that time. At the time of writing this manuscript, the number of confirmed cases has been surging rapidly past the half-million mark, emphasizing the sustained risk of further global spread. Governments around the world are imposing various containment measures while the healthcare system is bracing itself for tsunamis of infected individuals that will seek treatment. It is therefore important to know what to expect in terms of the growth of the number of cases, and to understand what is needed to arrest the very worrying trends. To that effect, we here show forecasts obtained with a simple iteration method that needs only the daily values of confirmed cases as input. The method takes into account expected recoveries and deaths, and it determines maximally allowed daily growth rates that lead away from exponential increase toward stable and declining numbers. Forecasts show that daily growth rates should be kept at least below 5% if we wish to see plateaus any time soon - unfortunately far from reality in most countries to date. We provide an executable as well as the source code for a straightforward application of the method on data from other countries.
Ključne besede: COVID-19, pandemic, disease dynamics, exponential growth, virality
Objavljeno: 06.11.2020; Ogledov: 315; Prenosov: 132
.pdf Celotno besedilo (639,28 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

32.
Forecasting COVID-19
Matjaž Perc, Nina Gorišek Miksić, Mitja Slavinec, Andraž Stožer, 2020, kratki znanstveni prispevek

Opis: The World Health Organization declared the coronavirus disease 2019 a pandemic on March 11th, pointing to the over 118,000 cases in over 110 countries and territories around the world at that time. At the time of writing this manuscript, the number of confirmed cases has been surging rapidly past the half-million mark, emphasizing the sustained risk of further global spread. Governments around the world are imposing various containment measures while the healthcare system is bracing itself for tsunamis of infected individuals that will seek treatment. It is therefore important to know what to expect in terms of the growth of the number of cases, and to understand what is needed to arrest the very worrying trends. To that effect, we here show forecasts obtained with a simple iteration method that needs only the daily values of confirmed cases as input. The method takes into account expected recoveries and deaths, and it determines maximally allowed daily growth rates that lead away from exponential increase toward stable and declining numbers. Forecasts show that daily growth rates should be kept at least below 5% if we wish to see plateaus any time soon - unfortunately far from reality in most countries to date. We provide an executable as well as the source code for a straightforward application of the method on data from other countries.
Ključne besede: COVID-19, pandemic, disease dynamics, exponential growth, virality
Objavljeno: 06.11.2020; Ogledov: 212; Prenosov: 48
.pdf Celotno besedilo (639,28 KB); Gradivo je zbirka in zajema 1 gradivo!

33.
Poučevanje tehnike in tehnologije na daljavo
Katja Krecenbaher Mernik, 2020, magistrsko delo

Opis: V letošnjem šolskem letu so se na področju izobraževanja dogajale velike spremembe zaradi širjenja covid-19 in zaprtja vseh izobraževalnih ustanov v mesecu marcu. Poučevanje se je nenadoma začelo izvajati na daljavo in marsikatere ustanove in njihovi zaposleni so se morali hitro seznaniti z nepoznano situacijo ter prilagoditi način dela. Poučevanje na daljavo zajema sinhrono in asinhrono poučevanje, ključno pri tem pa je, da sta učitelj in učenec pri delu prostorsko ločena. Tudi pri poučevanju tehnike in tehnologije so se morali učitelji poslužiti drugačnih metod in oblik dela. V opravljeni raziskavi smo naredili pregled in analizo poučevanja tehnike in tehnologije na daljavo. Vprašalnik je zajemal več sklopov vprašanj, ki so raziskovali uporabljene oblike poučevanja, mnenje o uporabnosti in enostavnosti uporabe raznih spletnih pripomočkov, odnos učiteljev do uporabe takšnih pripomočkov, namero za nadaljnje vključevanje takšnih oblik poučevanja ter primere dobrih praks pri poučevanju na daljavo. Raziskava je pokazala, da so učitelji večinoma uporabljali asinhrono obliko poučevanja na daljavo ter da se je pogostost uporabe določenih oblik poučevanja spremenila. Nekaterim je bila izkušnja težavna, večina učiteljev pa meni, da je bila izkušnja kljub temu poučna. Spletni pripomočki se jim zdijo uporabni in za delo prijetni.
Ključne besede: covid-19, izobraževanje, tehnika in tehnologija, poučevanje na daljavo
Objavljeno: 04.11.2020; Ogledov: 435; Prenosov: 288
.pdf Celotno besedilo (3,65 MB)

34.
Poslovno okolje podjetja v času pandemije
Lejla Gorić, 2020, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo je sestavljeno iz dveh delov, in sicer iz teoretičnega in praktičnega dela. V teoretičnem delu smo preučili poslovno okolje podjetja, njegovo pomembnost in lastnosti ter okoljski pregled. Prav tako smo opredelili zunanje okolje in ga razdelili na širše ter ožje okolje. Pomembnosti poslovnega okolja smo predstavili kot pomoč, torej kako poslovno okolje podjetjem pomaga, kar smo opredelili kot prednosti poslovnega okolja, medtem ko smo pri lastnostih izpostavili slabosti, in sicer negotovost, kompleksnost in dinamičnost. Pri okoljskem pregledu smo ugotavljali, kaj to sploh je. Ugotavljali smo, zakaj se uporablja in kateri so glavni cilji. Pri širšem okolju smo opredelili sile, in sicer demografske, gospodarske, sociokulturne, tehnološke, ekološke in politične. Nadaljevali smo z ožjim okoljem, kjer smo predstavili njegove dejavnike, in sicer kupce, zaposlene, dobavitelje, delničarje in medije. Naslednje poglavje je namenjeno le PEST analizi, kjer smo jo opredelili, predstavili njeno uporabo ter uporabo omenjene analize pri obvladovanju tveganj ter opredelili strateško upravljanje, njegove prednosti in slabosti ter dejavnike. V nadaljevanju smo predstavili pandemijo, podali primera črne smrti in španske gripe ter opredelili novi COVID-19. Tukaj smo predstavili tudi podjetja v času pandemije, ukrepe, ki so jih podjetja sprejela, in delo od doma, kjer smo predstavili, ali je delo od doma prednost ali slabost ter ali predstavlja oviro ali priložnost. Predstavili smo tudi podjetja v času pandemije v Sloveniji, kjer smo naprej podali nekaj informacij pred pandemijo in nadaljevali v čas pandemije. Teoretični del smo zaključili z ugotovitvami teoretičnega dela. Drugi del diplomskega projekta je praktični del, kjer smo preučevali turizem pred pandemijo in turizem v času pandemije; nadaljevali smo s predstavitvijo turizma pred pandemijo v Sloveniji, kajti glavni in bistveni del naše naloge je bil preučiti dejavnike PEST analize v turistični panogi v Sloveniji. Pri vsakem dejavniku smo se odločili izpostaviti en pozitiven in en negativen vpliv dejavnika na slovenski turizem. Dejavniki, ki smo jih preučili, so bili politični, kjer smo izpostavili dodelitev turističnih bonov in zaprte meje s strani vlade, ekonomski, kjer smo izpostavili brezposelnost v turistični panogi in povpraševanje po zdraviliščih zaradi turističnih bonov, sociokulturni, kjer smo izpostavili strah pred okužbo s COVID-19 in odpovedi rezervacij tujih turistov, ter tehnološki, kjer smo izpostavili umetno inteligenco in robotiko ter aplikacijo za sledenje osebam, okuženim s COVID-19. Vsak dejavnik smo opredelili kot pozitiven oziroma negativen vpliv na turizem. Preučili smo tudi odziv turizma na vplive dejavnikov. Na koncu smo zapisali naše ugotovitve glede na praktični del.
Ključne besede: poslovno okolje podjetja, PEST analiza, pandemija, COVID-19, podjetja, turizem.
Objavljeno: 28.10.2020; Ogledov: 503; Prenosov: 215
.pdf Celotno besedilo (1,26 MB)

35.
Vpliv pandemije covida-19 na evrsko območje
Anamarija Veselič, 2020, diplomsko delo

Opis: Pandemija covida-19 je svet v letu 2020 dobro pretresla. Nič hudega sluteči smo zakorakali v novo leto in niti približno si nismo predstavljali situacije, ki jo doživljamo sedaj. 11. marca 2020 je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) razglasila bolezen covid-19 za globalno pandemijo. Govorimo o novem koronavirusu, poimenovanem SARS-Cov-2. To je hud akutni respiratorni sindrom, ki se prenaša z živali na ljudi in lahko povzroča resne bolezni. Države v evrskem območju so z namenom omejevanja okužbe sprejele vrsto ukrepov, da bi preprečile širjenje bolezni. K temu spada predvsem samoizolacija ljudi in ustavitev proizvodnih in poslovnih dejavnosti, kar je vodilo k velikemu padcu gospodarstva v evrskem območju. Pandemija covida-19 je zagotovo največji šok v gospodarstvu evrskega območja vse od začetka evra in od druge svetovne vojne. V prvi vrsti je pandemija covida-19 povzročila nepopravljivo škodo že z izgubo življenj, prav tako pa je demobilizirala evrsko gospodarstvo. Razpršenost pandemije covida-19 je države evrskega območja postavila pred velike izzive za gospodarstvo in finančni sistem. Da bi se gospodarstvo evrskega območja ohranilo, je evropska centralna banka (ECB) od začetka pandemije covida-19 uvedla veliko število ukrepov. Pandemija covida-19 je privedla do velikega vnovičnega oblikovanja cen in vnovičnega pozicioniranja v svetu finančnih trgov. Padec gospodarske rasti in povečana odpornost do tveganj, skupaj z veliko negotovostjo glede prihodnjega razvoja pandemije covida-19, so povzročile izredno nestanovitnost na kapitalskih in drugih trgih za tvegana sredstva, odlive kapitala in močne premike deviznih tečajev. Pandemija covida-19 predstavlja svetovni makroekonomski šok z negotovim obsegom in trajanjem. Dejavnosti v številnih sektorjih, ki vključujejo turizem, prevoz, avtomobilsko industrijo in storitve, so se zrušile v gospodarstvih, ki jih je pandemija covida-19 najbolj prizadela, z upadom povpraševanja pa se kriza širi tudi na druge dele gospodarstva. Izbruh pandemije covida-19 je bistveno vplival na gospodarski sistem, posameznika, družbo in na države kot celoto. Države so se morale soočiti z finančnimi izgubami, ki se nanašajo na turizem, trgovino in druge dejavnosti, pod velikim stresom pa so prav tako banke evrskega območja, saj se zdaj pojavljajo obsežne insolventnosti med podjetji, ki jim sledi val bankrotov. V delu diplomskega projekta bomo v uvodu predstavili osnovno problematiko, cilje, namen in hipoteze dela diplomskega projekta. V drugem poglavju bomo predstavili osnovna izhodišča, kot sta evrsko območje in njegovo gospodarstvo, ki bosta zajemala tudi zgodovino evrskega območja in Evropsko centralno banko. V tretjem poglavju se bomo na splošno posvetili pandemiji covida-19 in ugotavljali, kakšne posledice je in bo imela na evrsko območje in njegovo gospodarstvo. V zadnjem, četrtem poglavju, bomo opredelili vplive, ki jih je imela pandemija covida-19 na gospodarstvo evrskega območja in na finančno stabilnost, poleg tega pa bomo predstavili tudi ukrepe ECB.
Ključne besede: pandemija, SARS-Cov-2, covid-19, evrsko območje, gospodarstvo, finančni sistem.
Objavljeno: 21.10.2020; Ogledov: 848; Prenosov: 377
.pdf Celotno besedilo (725,09 KB)

36.
Vpliv pandemije covida-19 na finančno stabilnost
Nataša Goričan, 2020, diplomsko delo

Opis: Novi koronavirus SARS-CoV-2 se je nenadno pojavil in pretresel svetovno prebivalstvo. Covid-19 je bil marca 2020 razglašen za globalno pandemijo. Gre za virus, katerega najpogostejši simptomi so vročina, utrujenost in suh kašelj. V hujših primerih se razvijejo težave z dihanjem, večina okuženih pa okreva brez bolnišničnega zdravljenja. Virus se prenaša kapljično, okužimo se lahko tudi ob stiku z onesnaženimi površinami. Zaradi hitrega širjenja virusa med ljudmi po svetu so bile vlade primorane sprejeti stroge ukrepe, kot so uporaba mask, karantena, samoizolacija, šolanje in delo od doma, odsvetujeta pa se tudi zbiranje in druženje večjega števila ljudi. Vsi ti strogi ukrepi so bili sprejeti z namenom zajezitve širjenja virusa med prebivalstvom. Nenadna situacija je zelo pretresla svetovno gospodarstvo, saj so se podjetja tako rekoč čez noč zapirala oziroma so začela poslovati z manjšim obsegom ljudi, kar je privedlo do množičnih odpuščanj. Tako so morale vlade sprejeti tudi ukrepe, s pomočjo katerih so pomagale prebivalcem preživeti težke čase. Zaradi pandemije covida-19 so močne posledice utrpeli letalstvo, turizem, avtomobilska industrija ter storitve. Pandemija covida-19 vpliva tudi na finančne posrednike, finančno infrastrukturo in finančne trge. V času pandemije velik pomen pripisujemo tudi digitalizaciji, saj lahko varno in učinkovito delujemo na daljavo, torej brez osebnega stika ter posledično brez nevarnosti za okužbo. Vrednosti delnic na borzah so strmo padle, prav tako obveznice. Vrednosti indeksov Dow Jones in S&P 500 sta na primer padli za več kot 25 %. Vpliv pandemije covida-19 na finančno stabilnost lahko razložimo tudi s pomočjo indeksov stresa, ki so namenjeni merjenju trenutnega stanja nestabilnosti v finančnem sistemu. Tako smo s pomočjo indeksa NEW CISS za evrsko območje in ZDA ugotovili, da se je vrednost najprej povečala, kar pomeni, da se je povečal sistemski finančni stres. S pomočjo indeksa VIX in VSTOXX smo ugotovili, da je volatilnost v času pandemije covida-19 naraščala, kar pomeni, da je bilo tudi tveganje večje. Od velike finančne krize naprej predstavlja pandemija covida-19 zagotovo največji šok za gospodarstvo evrskega območja in ZDA. Problem, s katerim se soočamo, je, da pandemija covida-19 še ni končana, prav tako še niso iznašli cepiva proti virusu. Vsi ti dejavniki nas puščajo v negotovem položaju, saj pravzaprav ne vemo, kako se bodo stvari razpletle. V delu diplomskega projekta smo ugotovili, da pandemija covida-19 negativno vpliva na finančno stabilnost v evrskem območju in ZDA ter da sta ECB in Fed sprejela različne ukrepe za preprečitev finančne nestabilnosti.
Ključne besede: covid-19, finančna stabilnost, finančni sistem, pandemija, SARS-CoV-2.
Objavljeno: 21.10.2020; Ogledov: 597; Prenosov: 252
.pdf Celotno besedilo (1,59 MB)

37.
Varstvo otrok v času pandemije COVID-19
Vesna Drozg, 2020, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Varstvo otrok v času pandemije COVID-19 obravnava otrokove pravice ter njihovo varstvo v času pandemije. V začetnem delu so navedeni temeljni pojmi, ki so pomembni za celotno razumevanje diplomskega dela, kot je razvoj otrokovih pravic, kaj so otrokove pravice, opredeljena pa je tudi definicija otroka iz različnih pravnih virov. Razložen je pojem pandemije in razlikovanje s pojmom epidemije ter opisana je koronavirusna bolezen COVID-19 in potek dogodkov, ki so pripeljali do razglasitve pandemije. Ker je največja posledica pandemije COVID-19 zaprtje izobraževalnih ustanov ter uvedba šolanja na daljavo, je osrednji del diplomskega dela usmerjen v pravice do izobraževanja otrok ter njihovo varstvo v primeru kršitev. V nadaljevanju dela je predstavljena pravica do izobrazbe in varstvu otrok v šoli, del pa je namenjen kršitvi teh pravic ter odgovornost za njihov nastanek. Varuh človekovih pravic je pomemben člen, ki varuje otrokove pravice, zato je del namenjen tudi predstavitvi njegovega dela, prav tako pa so na kratko omenjene tudi druge nevladne organizacije, ki se v največji meri posvečajo varstvu otrokovih pravic. Ker je pandemija izredno stanje, je opisano tudi izobraževanja v izrednem stanju na splošno. V osrednjem delu je največji del namenjen predstavitvi načina izobraževanja v času pandemije, težave, s katerimi so se srečevali učenci ter njihovi starši, ter katere pravice otrok so največkrat kršene. Predstavljene pa so tudi nekatere posledice zaprtja izobraževalnih ustanov, kot so motena prehrana otrok, problematika varstva zasebnosti otrok ter pomoč družine pri učenju od doma. V zaključku diplomske naloge bom navedla nekatera priporočila, ki jih naj upoštevajo države, v primeru ponovnega zaprtja šol, kajti virus se ni nehal širiti in lahko pride do ponovnega zaprtja celotne šole ali posameznega oddelka. V sklepu sem navedla svoje ugotovitve, ki sem jih spoznala med pisanjem diplomskega dela.
Ključne besede: otrokove pravice, varstvo otrokovih pravic, pandemija, COVID-19, izobraževanje, pravica do izobrazbe, izobraževanje v izrednih razmerah, zaprtje šol, izobraževanje na daljavo
Objavljeno: 12.10.2020; Ogledov: 795; Prenosov: 254
.pdf Celotno besedilo (1,81 MB)

38.
Pravni položaj delavca v času izrednih razmer: epidemija COVID-19
Jaka Premzel, 2020, magistrsko delo

Opis: Izbruh epidemije novega virusa SARS-CoV-2, ki povzroča bolezen COVID-19 je v začetku leta 2020 zajel celoten svet. Države so sprejele interventno zakonodajo za preprečitev in omejitev širjenja virusa ter ukrepe za pomoč gospodarstvu. Zaradi ugasnitve javnega življenja se je večina delodajalcev zasebnega sektorja soočila s problemom upada prometa in posledično manjšo potrebo po delu, spet drugi, predvsem v panogi trgovine z živili, pa s povečanim obsegom dela. Sprejem interventne zakonodaje ne pomeni, da se veljavni zakonodajni okvir preneha uporabljati, saj akti OZN, MOD, EU in navsezadnje tudi nacionalni zakonodajni akti posameznih držav niso izgubili veljave. Interventna zakonodaja v določenih primerih le korigira veljavne akte in pomeni dodatno možnost organiziranja delovnega procesa z uvedbo novih institutov. Osrednji problem delodajalca v času epidemije COVID-19 je upad prihodkov, čemur sledi manjša potreba po delu. Posledično se poraja vprašanje, kakšne možnosti ima delodajalec glede prilagoditve delovnega procesa in predvsem kakšne pravice ima delavec, kot šibkejša stranka pogodba o zaposlitve. Delodajalec ima na podlagi temeljnega nacionalnega delovnopravnega akta možnost, da enostransko začasno odredi opravljanje drugega dela, napoti delavca na čakanje na delo doma ali da mu odredi opravljanje nadurnega dela. V soglasju z delavcem sme delodajalec spremeniti pogodbo o zaposlitvi in se posledično dogovoriti o delu delavca od doma ter navsezadnje z delavcem skleniti sporazum o prenehanju pogodbe o zaposlitvi. Odpustitev delavca mora biti zadnji ukrep, katerega uporabi delodajalec v kriznih razmerah, ki so posledica epidemije COVID-19. Na podlagi interventne zakonodaje je delodajalec dobil dodatne možnosti glede organizacije delovnega procesa. Interventna ukrepa sofinanciranja začasnega čakanja na delo in sheme za krajši delovni čas, sta se izkazala za zelo učinkovita. V omenjena instituta je v Sloveniji vključenih veliko število delavcev, kar je indic njune uspešnosti. Delavec se lahko v času epidemije COVID-19 in neposredno po njej znajde v različnih položajih. V prvih tednih izbruha virusa SARS-CoV-2 veliko število delavcev ni imelo možnosti priti na delo zaradi višje sile. Kot višja sila se uvršča ustavitev javnega prevoza, zaprtje vrtcev in zaprtje mejnih prehodov. Delavec se lahko znajde tudi v situaciji, ko mu je s strani pristojnih institucij odrejena karantena ali ukrep izolacije (osamitve). Prav tako lahko delavec zboli za boleznijo COVID-19, kjer gre ponovno za svojevrsten položaj. Delavec je v vseh naštetih položajih upravičen do nadomestila, za katerega pravna podlaga je tako v veljavni, kot v interventni zakonodaji.
Ključne besede: Pravni položaj delavca, interventni zakon, COVID-19, začasno čakanje na delo, odreditev drugega dela, shema za krajši delovni čas
Objavljeno: 10.09.2020; Ogledov: 572; Prenosov: 291
.pdf Celotno besedilo (958,80 KB)

39.
Prenašanje nalezljivih bolezni po kazenskem pravu, primer: COVID-19
Melisa Tement, 2020, diplomsko delo

Opis: Kdo bi še pred nekaj meseci verjel, da se lahko svet za nekaj časa ustavi? Na začetku leta 2020 je svet presenetila pandemija virusa COVID-19, ki je povzročil svetovno »koronakrizo« in poskrbel za velik ekonomski in socialni šok. Države so začele zapirati meje, začasno prekinile delovanje gostinstva in turizma, zapirati so se začele izobraževalne ustanove in ustavil se je velik del proizvodnje. Močno je posegla v človekove pravice in svoboščine na področju družbenega življenja in države prisilila v sprejetje nenadnih in strogih ukrepov. Trdimo lahko, da je kriza ob zdravstvu in ekonomiji močno posegla tudi na pravno področje in razkrila temeljne pomanjkljivosti državnih ureditev. Ustava Republike Slovenije nam določa trajnost človekovih pravic, ki jih je mogoče začasno razveljaviti ali omejiti. Takšno poseganje v človekove pravice je lahko le začasno, v obdobju trajanja izrednih razmer. Ustavno sodišče je v svojih odločbah vzpostavilo načelo sorazmernosti kot eno izmed temeljnih meril ustavno-sodne presoje posebnih ukrepov. Interesi širše javnosti morajo biti toliko močnejši, da je določen poseben ukrep dopusten. Vsak posameznik mora poskrbeti, da s svojim ravnanjem ne širi nalezljive bolezni ali kako drugače ne ogroža zdravja oziroma življenja drugih. Za širjenje nalezljive bolezni in neupoštevanje posebnih ukrepov lahko posameznik kazensko odgovarja. Kazensko pravo ima veliko vlogo pri varstvu pred nalezljivimi boleznimi, ker s svojimi funkcijami varuje temelje vrednote vsake družbe. Naš Kazenski zakonik v 177. členu opredeljuje kaznivo dejanje prenašanje nalezljivih bolezni in ga uvršča v poglavje kaznivih dejanj, ki varujejo človekovo zdravje kot kazenskopravno zavarovano dobrino. Iz pravne norme je razvidno, da gre za poškodbeno kaznivo dejanje, ker mora za dokončanje kaznivega dejanja priti do prenosa nalezljive bolezni na vsaj eno osebo. Povzročitev splošne nevarnosti iz 314. člena Kazenskega zakonika velja za temeljno ogrozitveno kaznivo dejanje, ki je uvrščeno v poglavje kaznivih dejanj zoper splošno varnost ljudi in premoženja. Prepovedana posledica, ki mora nastati, je povzročitev konkretne nevarnosti za življenje ljudi. Temeljni predpis, na katerega se sklicujejo takšna kazniva dejanja, je Zakon o nalezljivih boleznih. Zakon določa splošne in posebne ukrepe za preprečevanje nalezljivih bolezni, ki jih mora v skladu s splošno družbeno koristjo zagotavljati država. Določa nalezljive bolezni, ki ogrožajo zdravje prebivalcev Republike Slovenije. Zakon navaja več posebnih ukrepov, ki so potrebni za preprečevanje nalezljivih bolezni. Najbolj problematična ukrepa, ki določata omejitve gibanja, sta karantena in osamitev oziroma izolacija. Slovenija je 12. 3. 2020 na podlagi Zakona o nalezljivih boleznih zaradi naraščanja števila okužb s koronavirusom razglasila epidemijo. Od takrat je bilo v zelo kratkem času sprejetih veliko odlokov in odredb z zakonsko močjo. Kršiteljem ukrepov je bilo predpisanih nekaj kazni in glob, za nekatere pa kazenski zakonik predvideva celo zaporne kazni.
Ključne besede: kazensko pravo, kaznivo dejanje, prenašanje nalezljivih bolezni, COVID-19, epidemija, koronavirus
Objavljeno: 25.08.2020; Ogledov: 708; Prenosov: 209
.pdf Celotno besedilo (585,44 KB)

40.
Vedenje ljudi ob izbruhu epidemije v Sloveniji: primer COVID-19
Evelina Kos, 2020, diplomsko delo

Opis: Nalezljive bolezni so najpogostejši vzrok umrljivosti. Število prebivalcev po svetu narašča, z njimi tudi število mednarodnih potovanj, zaradi katerih smo ljudje vedno bolj izpostavljeni nalezljivim boleznim s posledicami tako za ljudi kot tudi za države in gospodarstvo. Kako ljudje spreminjajo svoje vedenje v odzivu na epidemijo, je bistvenega pomena za nadzor širjenja epidemije in pripravljanje ustreznih ukrepov za zajezitev. Nova nalezljiva bolezen COVID-19, ki jo povzroča novoodkriti sev koronavirusa (SARS-CoV-2), je bila v Sloveniji prvič zaznana 4. marca 2020, pri obolelih pa se kaže z vročino, s kašljem in z občutkom pomanjkanja zraka. Pri približno 80 odstotkih okuženih poteka v lažji obliki, za težjo obliko bolezni pa naj bi zbolelo 20 odstotkov okuženih. Slovenija je razglasila epidemijo 12. marca 2020, kar je sprožilo velik val spletnih medijskih objav, med katerimi so bili večinoma negativno napisani članki, ki so vplivali na zaskrbljenost ljudi v Sloveniji. Ukrepi zoper epidemijo so se po eni strani izkazali za uspešne, saj je večina ljudi sprejela proces samozaščite oziroma spremenila vedenje z namenom zajezitve nalezljive bolezni COVID-19, po drugi strani pa bodo prinesli gospodarske in druge negativne posledice, ki bodo težko popravljive. Vsekakor pa menimo, da čas epidemije ni primeren za vladno izkoriščanje stiske ljudi in nenadzorovano trošenje državnega denarja za nakup neprimerne zaščitne opreme. Sprejemanje ukrepov je povezano z veliko odgovornostjo, saj je treba upoštevati trenutno stanje ter razmišljati tudi o stanju države in državljanov v prihodnosti. Izvedena raziskava o vedenju ljudi oziroma spreminjanju njihovega vedenja med epidemijo bolezni COVID-19 bo v prihodnosti lahko v veliko pomoč pri sprejemanju ukrepov in oblikovanju javnozdravstvenih politik.
Ključne besede: diplomske naloge, vedenje ljudi, epidemija, COVID-19, koronavirus, nalezljive bolezni
Objavljeno: 28.05.2020; Ogledov: 2201; Prenosov: 1134
.pdf Celotno besedilo (1,38 MB)

Iskanje izvedeno v 0.28 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici