1. Izgorelost policistov v času COVID-19 : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloManca Lebeničnik, 2023, diplomsko delo Opis: Stres in izgorelost se v današnjem času pogosteje pojavljata tako med posamezniki kot tudi v poklicnem svetu. Za enega izmed bolj stresnih poklicev velja policijski poklic. Z opravljanjem številnih nalog se policisti izpostavljajo nevarnim in nepredvidljivim situacijam, zato so posledično bolj podvrženi stresu in v primeru neustreznega zdravljenja se lahko razvije izgorelost. Izgorelost je stanje telesne, duševne in čustvene izčrpanosti, ki je posledica dolgotrajnega stresa. Nastane zaradi preobremenjenega dela, nesposobnosti doseči želene rezultate oziroma kadar posameznik ni zmožen slediti delovnim zahtevam. Zaradi tega je ključnega pomena pravočasno odkrivanje oziroma ugotavljanje odstopanj pri vsakem zaposlenem. Nezmožnost obvladovanja lastnih občutkov ima lahko na dolgi rok večjo škodo, zato se v policiji zavzemajo za razne delavnice in psihološko podporo policistom. V primeru neustreznega zdravljenja se lahko razvije PTSM, kateri lahko sledi zloraba alkohola in drog. V obdobju koronavirusa, ki je Slovenijo doletel leta 2020, so v večji meri nadzorni varnostni organi morali opravljati terensko delo in tako niso imeli možnosti dela od doma. Policisti so v času epidemije koronavirusa poleg vsakdanjega rutinskega dela morali upoštevati dodatne ukrepe za uspešno zajezitev okužbe. Ti so se v zelo kratkem času neprestano spreminjali. Delo v tem času je za policiste pomenilo večji obseg dela na terenu in posledično večjo dovzetnost za okužbo s covidom-19. Med tem časom je bila ključnega pomena tudi komunikacija z ljudmi, saj so bili zaradi stanja in ukrepov v državi nerazumevajoči. V zaključnem delu smo s pomočjo pregleda literature predstavili še ostale posledice stresa in izgorelosti pred časom epidemije. Prav tako smo se osredotočili na posledice izgorelosti in kako se le te kažejo v zasebnem življenju. Da bi ugotovili obremenjenost z delom v času epidemije in okoliščine, ki privedejo do izgorelosti, smo opravili intervju z dvema policistoma iz Policijske postaje Ljubljana Center.
Ključne besede: policisti, izgorelost, stres, COVID-19, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 02.06.2023; Ogledov: 69; Prenosov: 14
 Celotno besedilo (1,44 MB) |
2. Vpliv epidemije COVID-19 na delo policije v Republiki Sloveniji : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloMihael Zver, 2023, diplomsko delo Opis: Epidemija virusa Sars-cov-2 je vplivala na vsak segment družbe. Prav tako je vplivala na delovanje državnih organov. Policija je bila primorana na spremembe hitro odzvati in svoje delovanje prilagoditi danim razmeram. V času trajanja epidemije je bila zadolžena za izvajanje dodatnih predpisov, ki so bili sprejeti v kratkem času in so se velikokrat spreminjali. Slednjemu policisti niso bili ravno naklonjeni. Ne glede na hitro spreminjanje predpisov, je delo policistov moralo biti zakonito. Spremembe v policiji so se odražale tako na organizacijskem nivoju, kot tudi pri samem delovanju. Zaradi novih predpisov, ki so jih v svoje izvrševanje dobili policisti in zaradi strahu pred virusom, so bili pod večjim pritiskom in hkrati stresom, kar je vplivalo na njihovo delo. Policija se je s prilagajanjem situaciji, ki je vladala v danem trenutku, trudila izvajati svoje naloge. Način dela se je spremenil, saj so se spremenili tudi kriminaliteta, mobilnost družbe, ki je večino časa preživela v svojih domovih ter postopki, med katerimi je bilo potrebno vzdrževati varnostno razdaljo zaradi strahu pred okužbo z virusom. Zaradi neodobravanja omejevalnih ukrepov s strani državljanov, so se le-ti pričeli zbirati na protestih, ki so bili neprijavljeni, zato je morala policija poskrbeti za varovanje. Na protestih so policisti, da bi proteste umirili, delovali prekomerno in prekoračili svoja pooblastila. V diplomskem delu smo opisali spremembe, ki so se pojavile na področju kriminalitete, opredelili smo spremembe na organizacijskem delu policije, prav tako tudi proteste, ki so bili v času epidemije ter postopanje policistov na njih, zapisali smo stresne pojave, ki so jim bili podvrženi policisti ter blaženje le-teh.
Ključne besede: policija, COVID-19, spremembe, stres, Slovenija, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 02.06.2023; Ogledov: 9; Prenosov: 1
Celotno besedilo (568,66 KB) |
3. Primerjava dela slovenske policije v času pandemije COVIDA-19 (obdobje 2018-2021) : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloAmel Čeman, 2023, diplomsko delo Opis: Delo policije je z vidika družbenega razvoja in občutka varnosti najpomembnejše. V ta namen se je policija čez stoletja zavzemala za čim odgovornejše delovanje ter čim boljše spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin.
Ker se kot prebivalci zavedamo, da je policijska dejavnost kompleksna, je pomembno vedeti, da policija predstavlja glavni organ zagotavljanja varnosti, in naša naloga je njihovo delo spoštovati in sodelovati, če je le to mogoče. Dogodkov nikoli ne moremo predvideti, zato je med nas prikorakala velika ovira, ki je večino prebivalstva postavila na preizkušnjo.
Najbolj so utrpele gospodarske in zdravstvene dejavnosti, a pri tem tudi varnost in družbeno življenje. Policija kot taka je bila deležna veliko javnega in kadrovskega pritiska, saj je prevzela zelo veliko odgovornost. Epidemija koronavirusne bolezni covid-19 je spremenila način dela in terjala veliko potrpežljivosti ter sprememb v načinu in organizaciji dela policije.
Pri tem se je pomembno osredotočiti na policijsko organizacijo kot celostno povezan sistem, ki mora delovati na vseh ravneh. V celostnem dojemanju policijskega dela skozi triletno koronsko obdobje sta bili potrebni skladno delovanje in sodelovanje vseh pomembnih deležnikov, ki lahko potencialno pripomorejo k vzpostavitvi celostnega sistema družbe in varnosti, kar je bilo z začetkom epidemije tudi porušeno.
Ključne besede: policija, kazniva dejanja, COVID-19, Republika Slovenija, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 25.05.2023; Ogledov: 60; Prenosov: 13
Celotno besedilo (1006,86 KB) |
4. Stigmatizacija oseb obolelih za COVIDOM-19Maja Veingerl, 2023, diplomsko delo Opis: Uvod: Stigma je pojav, kjer družba označuje posameznika zaradi drugačnosti, v pomenu zdravja pa, da je skupina ljudi z enako boleznijo diskriminirana ali negativno označena zaradi znane povezave z določeno boleznijo. Stigmatizacija nastane zaradi strahu pred neznanim, kot je bil tudi izbruh COVID-19. Namen zaključnega dela je bil raziskati pojavnost stigmatizacije v obdobju bolezni COVID-19.
Metode: V namen pisanja zaključnega dela je bil uporabljen pregled literature na temo stigmatizacije obolelih za COVID-19. Uporabljena je bila deskriptivna metoda dela z uporabo metode analize, kompilacije, komparacije in sinteze. S pomočjo vključitvenih in izključitvenih kriterijev ter ustreznega iskalnega niza smo iskanje literature izvedli v podatkovnih bazah PubMed, SAGE in Science Direct.
Rezultati: V analizo smo vključili 9 člankov, ki smo jih izbrali med 1170, najdenih v bazah. Raziskave, uporabljene v zaključnem delu, so dokazovale pojav negativne označbe posameznikov ali skupine v obliki stigmatizacije zaradi okužbe ali prebolelosti COVID-19.
Razprava in zaključek: Po pregledu literature smo ugotovili pojav stigmatizacije pri posameznikih in skupinah z različnimi lastnostmi, ki so se okužili s COVID-19 ali ga preboleli, kot negativno označbo. Nadaljnje raziskave so ključnega pomena za razumevanje in obvladovanje stigmatizacije ob pojavih novih bolezni.
Ključne besede: stigmatizacija, covid-19, obolele osebe, vpliv.
Objavljeno v DKUM: 18.05.2023; Ogledov: 44; Prenosov: 11
Celotno besedilo (1,12 MB) |
5. Stiske, dileme in težave pri organizaciji dela v centru za krepitev zdravja v času epidemije covid-19Silvija Lunder, 2023, magistrsko delo Opis: Delovna enota, ki je bila umeščena v nivo slovenskega zdravstvenega varstva ne dolgo nazaj, je postala eden ključnih faktorjev pri organizaciji in izvajanju ukrepov v času epidemije Covid-19. Namen raziskave je bil ugotoviti, s kakšnimi stiskami, dilemami in težavami so se vodje Centrov za krepitev zdravja (CKZ) srečevale pri organizaciji dela v času epidemije Covid-19.
Uporabljena je bila kvalitativna metodologija. Instrument raziskave je bil delno strukturiran intervju. Sodelovalo je šest intervjuvank, ki so vodile CKZ v času epidemiološke krize in prevzele odgovorno organizacijsko vlogo. Intervjuji so bili posneti s pomočjo videokonference Zoom in dobesedno prepisani. S sintezo podatkov smo identificirali proste kode, katere smo analizirali in primerjali med seboj v namen razvoja podtem in glavne teme.
Na osnovi analize je bilo oblikovanih šest podtem: stiske, izzivi, dileme, težave, organizacija in razreševanje zapletov. Ugotovljeno je bilo, da je bilo sprva težko zagotoviti zaščitna sredstva, kasneje organizirati delo na različnih novonastalih deloviščih hkrati in ga nenehno organizacijsko modificirati glede na potrebe. CKZ-ji so na morebitno zaprtje javnega življenja dobro pripravljeni na podlagi preživete izkušnje in medsebojnega timskega povezovanja znotraj same delovne enote.Iznajdljivost, sodelovanje, trdo delo, odrekanja in predvsem fleksibilnost, so bile odlike, s pomočjo katerih se je v času negotovosti, služba CKZ odzvala na preizkušnjo. CKZ je delovna enota, ki skrbi za celokupno preventivno naravnano zdravje tako posameznika kot tudi širše družbe.
Ključne besede: Center za krepitev zdravja, epidemija Covid-19, organizacija dela, stiske, dileme in težave v zdravstveni negi
Objavljeno v DKUM: 15.05.2023; Ogledov: 104; Prenosov: 14
Celotno besedilo (919,39 KB) |
6. Mnenje staršev o vplivu epidemije in z njo povezanih omejitev na telesno aktivnost otrok : diplomsko deloLara Kovačič, 2023, diplomsko delo Opis: Namen našega diplomskega dela je podrobneje raziskati mnenje staršev o vplivu zaprtja vrtcev na gibalni status otrok zaradi epidemije. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu je predstavljen gibalni razvoj in nova bolezen covid-19. Natančneje so predstavljene faze gibalnega razvoja, dejavniki gibalnega razvoja, vplivi gibalnih dejavnosti na gibalni razvoj, vloga družine in vrtca pri gibalnem razvoju in pojav nove bolezni covid-19. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati in njihova interpretacija raziskave o mnenju staršev o vplivu epidemije in z njo povezanih omejitev na telesno aktivnost otrok. V raziskavi je sodelovalo 247 staršev predšolskih otrok iz različnih regij Slovenije. Pridobljeni podatki nepričakovano pokažejo, da čas epidemije po mnenju staršev ni negativno vplival na gibalni status otrok. Starši so med epidemijo skupaj z otroki namenili več časa gibanju in preživljanju časa v naravi kot pred epidemijo. Največkrat je bilo to gibanje nizke intenzivnosti. Prihodnje raziskave bi se morale osredotočiti na ugotavljanje primernosti telesne aktivnosti za gibalni razvoj, ki jo izbirajo starši.
Ključne besede: gibalni razvoj, zgodnje otroštvo, Covid-19, vrtec
Objavljeno v DKUM: 05.05.2023; Ogledov: 139; Prenosov: 20
Celotno besedilo (741,91 KB) |
7. Nasilje v družini v času epidemije COVID-19 : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloMateja Lamovšek, 2023, diplomsko delo Opis: Nasilje v družini, opisano v tem diplomskem delu, se nanaša na kakršnokoli obliko nasilja, naj bo to fizična, psihična, spolna, ekonomska oblika ali pa zanemarjanje in zalezovanje družinskega člana. Družina naj bi bila varno zatočišče za vse člane, a temu ni vedno tako. V prvem delu smo osredotočeni na zakonsko opredelitev nasilja v družini in na vrste nasilja. Raziskovano je kakršnokoli odstopanje pogostosti in prijav nasilja, naj bo to porast ali upad, med epidemijo novega koronavirusa SARS-CoV-2. Na kratko je raziskan odziv slovenske družbe na nasilje v družini, njeno poznavanje in razumevanje le-tega, vse to pa je primerjano s statističnimi podatki iz tujine, predvsem evropskih držav in Združenih držav Amerike, in sicer primerjava obdobja od začetka epidemije z istim obdobjem v prejšnjih letih. V drugem, raziskovalnem delu je z anketo za splošno javnost raziskano, ali se je nasilje znatno povečalo v času epidemije in koliko je o primerih seznanjena okolica. V pomoč pri raziskavi in preverjanju hipotez so bili v največji meri statistični podatki policije in društev za pomoč žrtvam nasilja.
Ključne besede: nasilje v družini, epidemije, COVID-19, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 14.04.2023; Ogledov: 189; Prenosov: 81
Celotno besedilo (1,62 MB) |
8. Izvedba praktičnega dela pri predmetih biologija in kemija v slovenskih osnovnih šolah - primerjava pred in med šolanjem na daljavo : magistrsko deloTamara Hajdinjak, 2023, magistrsko delo Opis: Pri pripravi vprašalnikov za magistrsko delo smo prišli do dileme o najprimernejšem izboru pojmov: praktično, laboratorijsko ali eksperimentalno delo. V nalogi so uporabljeni vsi trije izrazi, najpogosteje pa praktično delo, saj je vsako laboratorijsko in eksperimentalno delo tudi praktično delo, obratno pa zmeraj ne velja. Ne glede na poimenovanje imajo vse tri oblike dela pozitiven vpliv na učence. Praktično delo je z vidika aktivnosti učencev med poukom izredno pomembno in ima veliko prednosti pred ostalimi metodami dela, kjer učenci niso aktivni v tolikšni meri. Praktično delo je učinkovitejše s stališča trajnosti znanja, saj vpliva na lažje in boljše sklepanje, kritično mišljenje, razumevanje znanosti, uporabo znanja, razlage opažanj ter definiranje novega problema. Posledično učenci s pomočjo praktičnega dela dosegajo višje kognitivne nivoje, praktično delo pa omogoča tudi lažje povezovanje teorije s prakso. Prav tako praktično delo omogoča razvijanje ročnih spretnosti, ki so pomembne v vsakdanjem življenju. Praktično delo je glede na učne načrte predmetov z naravoslovnimi vsebinami s strani stroke in zakonodajalcev priporočljivo že od začetka šolanja. Samostojnost učencev pri aktivnostih praktičnega dela pa naj bi se od prvega razreda dalje postopoma povečevala. Kljub pomembnosti praktičnega dela učitelji v praksi pogosto naletijo na težave – v šolah ni zadostne opreme, učitelja skrbi izpolnitev ciljev predmeta iz učnega načrta, potrebnega je več časa za izvedbo ure s praktičnim delom kot za izvedbo ure z drugimi, manj aktivnimi metodami dela. Glede na naše ugotovitve učitelji praktično delo, kljub oviram, izvajajo v veliki meri. Med epidemijo COVID-19 (2020-2022) se je izobraževanje na daljavo v osnovni šoli bistveno povečalo, kar je močno otežilo izvedbo praktičnega dela pri predmetih z naravoslovnimi vsebinami, saj učitelji z izvedbo praktičnega dela na daljavo niso imeli izkušenj. Učitelji so praktično delo, kljub oviram, ki jih je prineslo izobraževanje na daljavo, poskušali izvajati v čim večji meri. Učencem so dali samostojne naloge za izvedbo praktičnega dela ali pa so jim praktično delo prikazali s pomočjo demonstracije. Učitelji so se glede na podana mnenja zavedali prednosti praktičnega dela, kljub temu pa so izzivi in problematika pogosto bili tako veliki, da so prevladali nad prednostmi. Posledično je bila izvedba praktičnega dela med šolanjem na daljavo manjša kot pred šolanjem na daljavo. Zaradi prednosti praktičnega dela bi si učitelji želeli več možnosti usposabljanja in izobraževanja glede praktičnega dela na daljavo, saj bi tako učenci tudi pri izobraževanju na daljavo v največji možni meri pridobili veščine praktičnega dela.
Ključne besede: praktično delo, naravoslovni predmeti, biologija, kemija, praktično delo na daljavo, osnovnošolsko izobraževanje, izobraževanje v času COVID-19
Objavljeno v DKUM: 13.04.2023; Ogledov: 102; Prenosov: 16
Celotno besedilo (1,90 MB) |
9. Analiza biorazgradnje zaščitnih mask za preprečevanje širjenja virusa SARS-CoV-2 v vodnih medijih : magistrsko deloJernej Jelenko, 2023, magistrsko delo Opis: Pandemija COVID-19 je povzročila široko uporabo zaščitnih medicinskih mask za enkratno uporabo. Prekomerna uporaba plastičnih zaščitnih mask povzroča resno škodo naravnemu ekosistemu. Zaradi tega je nastala velika potreba po metodah za hitro izdelavo biorazgradljivih zaščitnih mask po nizki ceni bodisi iz bioplastike bodisi iz naravnih vlaken. Številne raziskave opisujejo biorazgradnjo polimerov v zemlji in kompostu, manj raziskav pa je narejenih za vodne medije. Vendar pa velika količina zavrženih zaščitnih mask konča ne samo na tleh, ampak tudi v vodnih sistemih. Biorazgradljivost je lastnost sistema in jo je treba obravnavati v kontekstu prevladujočih okoljskih razmer. Z okoljskega vidika so zato laboratorijski testi v nadzorovanih pogojih obvezni, vendar sami po sebi le prvi pokazatelj stopenj biorazgradnje plastičnega materiala v naravnem okolju.
V magistrskem delu smo se osredotočili na določevanje aerobne biorazgradnje zaščitnih mask v vodnih medijih. Stopnjo biorazgradnje materiala v odvisnosti od časa smo določili preko sproščenega CO2, ki smo ga merili z ECHO respirometrom. Teste smo izvajali po standardu ISO 14855 in ISO 14852, a smo ugotovili, da je primeren le standard ISO 14852, ki je specifično namenjen določevanju biorazgradnje polimerov v vodnih medijih. Za inokulum vodnega medija je bil izbran kompost Humovit. Določili smo stopnjo biorazgradljivosti za referenčni material mikrokristalne celuloze (58,4 % v 75 dneh), masko iz lana/bombaža (67,1 % v 75 dneh), masko iz konoplje (59,6 % v 75 dneh), masko iz pihane celuloze (37,2 % v 21 dneh) in medicinsko kirurško masko (0,5 % v 21 dneh oz. se ni razgrajevala). Za določitev učinkovitosti biorazgradnje smo naredili še FTIR analizo zaščitnih mask pred in po eksperimentu biorazgradnje. Iz dobljenih FTIR spektrov smo potrdili prisotnost novih funkcionalnih skupin na površini zaščitnih mask, ki so posledica procesa oksidacije.
Ključne besede: biorazgradnja, zaščitne maske, COVID-19, respirometrija, biopolimeri, vodno okolje
Objavljeno v DKUM: 04.04.2023; Ogledov: 147; Prenosov: 27
Celotno besedilo (7,44 MB) |
10. |
