| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 118
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Odpor do cepljenja lahko pojasnimo s teorijo reaktance : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Informacijska varnost
Dalila Memić, 2022, diplomsko delo

Opis: V Sloveniji smo se v letu 2020 znašli v obdobju, katerega je tik pred začetkom pomladi preplavil nov virus, imenovan covid-19. V tistem času sta pri prebivalcih Slovenije vladala strah ter negotovost, ker se je virus začel hitro širiti, zato smo na državni ravni zaradi pandemije sprejeli več ukrepov za preprečevanje širjenja okužb. Ena izmed najučinkovitejših načinov zaščite je cepljenje, vendar se je v Sloveniji cepilo le okoli 50 % vseh prebivalcev. Razlog slabe precepljenosti bi lahko iskali oziroma razložili s teorijo o psihološki reaktanci. Psihološko reaktanco občutimo vsi ljudje v vsakodnevnem življenju, izkusimo pa jo že v zgodnjem otroštvu. Enostaven primer za to je, da ko otroku nekaj prepovemo, postane prepovedano zanj še bolj zanimivo in privlačno. Vsak človek verjame, da ima določene svoboščine. Kadar je katerakoli od teh svoboščin ogrožena, posameznik hitro dobi motivacijo za povrnitev ogrožene svoboščine in preprečitev izgube ostalih. Z nenehnim poročanjem in pozivanjem k cepljenju proti covidu-19 mediji (nezavedno) pritiskajo na posameznike, to pa lahko pri nekaterih prebudi odziv, ki ga poimenujemo psihološka reaktanca, rezultat pa se nato kaže v odporu do cepljenja. Ali se bo posameznik sploh uprl ter kako močno, pa je odvisno od tega, s kakšno pomembnostjo vrednoti ogroženo svoboščino, ter od deleža še drugih svobodnih vedenj, ki so mu preostale. Ker pa se posamezniki med seboj razlikujejo v tem, kako močno je nekdo podvržen reaktančnemu vedenju, so se v preteklosti oblikovale različne metode za merjenje moči psihološke reaktance. Opravljene so bile številne raziskave (s pomočjo lestvic za ugotavljanje in merjenje reaktance), s katerimi so raziskovalci ugotavljali različne značilnosti oseb in skupin ter njihove povezave z močjo reaktančnega odziva. Na koncu smo še preučili odnos do cepljenja v Sloveniji in s primerom študije, izvedene v Nemčiji, raziskovali posledice dveh omejitev cepljenja proti covidu-19.
Ključne besede: diplomske naloge, psihološka reaktanca, cepljenje, covid-19, svoboščine
Objavljeno v DKUM: 22.06.2022; Ogledov: 8; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (1,30 MB)

2.
Vpliv pandemije COVID-19 na mentalno zdravje nosečnic
Melhurisa Hirkić, 2022, diplomsko delo

Opis: Koronavirusna bolezen je nalezljiva bolezen, ki se je prvič pojavila decembra leta 2019. Najpogostejši simptomi so: vročina, kašelj in bolečina v mišicah. V marcu leta 2020 je bila bolezen s strani Svetovne zdravstvene organizacije opredeljena kot globalna pandemija zaradi hitrega širjenja. Pandemija COVIDA-19 predstavlja poseben stresor, ki slabo vpliva na mentalno zdravje nosečnic. Namen zaključnega dela je bil sistematično pregledati, analizirati in sintetizirati literaturo ter raziskati, kako pandemija COVIDA-19 vpliva na mentalno zdravje nosečnic. V zaključnem delu smo uporabili sistematičen pregled znanstvene in strokovne literature z analizo in sintezo. Literaturo smo iskali v podatkovnih bazah CINAHL, PubMed in Web of Science na podlagi raziskovalnega vprašanja. Identificirane študije smo ocenili s pomočjo JBI ocenjevalnega orodja. Za sintezo izbranih študij smo uporabili tematsko analizo. V analizo smo vključili 12 študij. Podatki se razlikujejo po državah, a na splošno, rezultati kažejo, da je imela pandemija COVIDA-19 negativen vpliv na mentalno zdravje nosečnic. Pri večini nosečnic se se pojavljali depresija, tesnoba, strah, stres, zaskrbljenost in motnje v spanju. V raziskavah je zaznan visok porast duševnih in psiholoških težav pri nosečnicah. Najpogostejše težave so bile strah, stres, zaskrbljenost, nespečnost, tesnoba in depresija. Da do teh težav ne pride je bistvenega pomena podrobna obravnava mentalnega zdravja nosečnic v kriznih časih, kot je pandemija COVIDA-19. Socialna podpora je prav tako pomemben zaščitni dejavnik za preprečitev težav z mentalnim zdravjem nosečnic.
Ključne besede: COVID-19, nosečnice, mentalno zdravje.
Objavljeno v DKUM: 17.06.2022; Ogledov: 71; Prenosov: 16
.pdf Celotno besedilo (638,14 KB)

3.
Duševno zdravje starejših v času pandemije bolezni covid-19 : magistrsko delo
Katja Kotnik, 2022, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu so raziskane spremembe v duševnem zdravju starejših v času pandemije bolezni covid-19. Opredeljeni so pojmi pandemija bolezni covid-19, duševno zdravje, duševno zdravje starejših, depresivnost in depresija (pri starejših), anksioznost in anksiozne motnje (pri starejših) ter socialna kriza in ekstremni dogodek. S pomočjo deskriptivne metode dela, natančneje kvantitativne analize virov in literature, je bil opravljen pregled že obstoječih virov in literature z osredotočenjem na raziskave, ki so preučevale spremembe v duševnem zdravju starejših med pandemijo. Duševno zdravje starejših se je v času pandemije covida-19 v splošnem poslabšalo. V empiričnem delu magistrskega dela je bila s pomočjo kavzalno-neeksperimentalne metode dela, natančneje sekundarne analize podatkov, opravljena analiza podatkov, zbranih v mednarodni, longitudinalni in reprezentativni Raziskavi o zdravju, procesu staranja in upokojevanju v Evropi, na temo duševnega zdravja starejših med pandemijo, leta 2020. Z analizo več spremenljivk smo ugotovili, da se je duševno zdravje starejših (tj. anksioznost, depresivnost, težave s spanjem, osamljenost) med pandemijo poslabšalo v primerjavi s predkoronskim obdobjem, hkrati pa se je slabše duševno zdravje povezovalo z manjšim številom osebnih socialnih stikov, ki so jih starejši imeli s svojimi otroki, drugimi sorodniki, prijatelji, sodelavci in sosedi.
Ključne besede: covid-19, duševno zdravje, pandemija, starejši
Objavljeno v DKUM: 15.06.2022; Ogledov: 60; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (859,95 KB)

4.
Življenjski slog predšolskega otroka v času covida-19 : diplomsko delo
Tadeja Šmigoc, 2022, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Življenjski slog predšolskega otroka v času covida-19 sestavljata teoretični in empirični del. V teoretičnem delu je najprej opredeljen covid-19 in ukrepi ter omejitve vezane na koronavirusno bolezen. Nadalje smo opredelili življenjski slog in vplive covida-19 na spremembo življenjskega sloga družin. Natančno smo opisali zdravo in nezdravo prehrano, gibanje ter gibalno nedejavnost, spanje in počitek ter duševno zdravje v družini predšolskega otroka. Izpostavili smo tudi posledice nezdrave prehrane in gibalne nedejavnosti na otroka. V empiričnem delu smo raziskali, kakšen je bil življenjski slog predšolskih otrok v obdobju epidemije. Zanimalo nas je, ali so starši seznanjeni z zdravim in nezdravim življenjskim slogom ter s posledicami le-tega. Raziskali smo, kako je covid-19 vplival na prehrano, gibanje, spanje in duševno zdravje predšolskih otrok. Želeli smo ugotoviti, ali so spremembe, ki jih je povzročil covid-19, na družine delovale izključno samo negativno ali tudi pozitivno. Predvsem nas je zanimalo, ali so se družine kljub omejitvam in številnim preprekam posluževale zdravega življenjskega sloga. Rezultati raziskave so pokazali, da so se ne glede na kraj bivanja in materialno stanje družin družine v obdobju epidemije posluževale zdravega življenjskega sloga. V času covida-19 je način prehranjevanja, spanje, telesna aktivnosti in duševno zdravje predšolskih otrok ostalo nespremenjeno.
Ključne besede: življenjski slog, covid-19, predšolski otrok
Objavljeno v DKUM: 13.06.2022; Ogledov: 55; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (1,62 MB)

5.
Vpliv covida-19 na vrnitev otrok v organizirano športno vadbo v nk radomlje
Jaka Ihbeisheh, 2022, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava vpliv epidemije covida-19 (koronavirusne bolezni 2019) na vrnitev otrok v organizirano športno vadbo v Nogometni klub (NK) Radomlje. Delo temelji na rezultatih ankete in podatkih o številu otrok, vključenih v vadbo nogometa v sezonah 2020/2021 in 2021/2022. Omenjeni rezultati ankete in podatki o številu otrok so podlaga za analizo števila otrok, ki so se bili pripravljeni vrniti v tekmovalno-trenažni proces po preklicu epidemije. Obenem delo preučuje razloge, ki so vplivali na nadaljevanje oziroma morebitno prekinitev obiskovanja treningov. Rezultati, zbrani iz ankete in podatkov, so ključni za preučitev posledic, ki bi jih nevrnitev otrok v organizirano vadbo nogometa imela za NK Radomlje kot organizacijo. Raziskava je pokazala, da bo NK Radomlje, kljub epidemiji covida-19, uspel slediti začrtani strategiji, ki poudarja vzgojo mladih nogometašev za člansko ekipo kluba in za prodajo na športnem trgu. Ohranitev večine otrok v trenažnem procesu pomeni tudi ohranitev prihodka iz vadnin, ki bo klubu omogočil sodelovanje s kakovostnim trenerskim kadrom. Ta pa bo bistven pri izpolnjevanju primarnega poslanstva kluba, da vsakemu igralcu omogoči zdrav način življenja, izobraževanje in razvoj osebnosti.
Ključne besede: covid-19, NK Radomlje, nogomet, vadba
Objavljeno v DKUM: 25.05.2022; Ogledov: 63; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (1,52 MB)

6.
Delo na daljavo kot redna oblika dela in motivacija zaposlenih
Mirana Sinanović, 2022, magistrsko delo

Opis: Motivacija vpliva na vedenje posameznikov, med drugim tudi na njihovo delovno uspešnost. Namen dela je, med drugim, opredeliti delo na daljavo, motivacijo in dejavnike, ki vplivajo nanjo, s pomočjo motivacijskih teorij, preučiti motivacijo zaposlenih s področja socialnega varstva pri pri delu od doma in možne strategije motiviranja. Poleg tega je bil namen ugotoviti razlike med motivacijo glede na lokacijo dela in njen vpliv na delovno uspešnost zaposlenih.
Ključne besede: Delo na daljavo, motivacija, teorija dveh faktorjev, teorija pričakovanj, Covid-19.
Objavljeno v DKUM: 25.05.2022; Ogledov: 45; Prenosov: 27
.pdf Celotno besedilo (1,59 MB)

7.
Stres in obremenjenost medicinskih sester pri pronaciji bolnika s covid-19 na enoti intenzine terapije
Tanja Kristovič, 2022, diplomsko delo

Opis: Uvod: COVID-19 pandemija je prizadela zdravstveno osebje po vsem svetu ter privedla do stresa brez primere zaradi velike obremenitve pri delu. Namen diplomskega dela je raziskati doživljanje stresa medicinskih sester pri pronaciji bolnika s COVID-19 na enoti intenzivne terapije. Metode: Uporabili smo deskriptivno metodo dela. Izvedli smo presečno opazovalno študijo. Podatke smo zbrali z anketnim vprašalnikom. V raziskavo smo vključili 41 izvajalcev zdravstvene nege, ki delajo v COVID-19 enoti oddelka za intenzivno terapijo. Rezultati: Raziskava je pokazala, da je stopnja stresa pri delu z bolniki s COVID-19 srednja do višja, stopnja stresa in obremenitev, ki jih zaposleni na intenzivni terapiji občutijo pri pronaciji bolnikov s COVID-19 pa je zmerna. Anketiranim predstavlja vir stresa strah pred poškodbo bolnika, sledi dvigovanje bolnika, obračanje bolnika, strah pred napako in podlaganje bolnika. Razprava in sklep: Z izboljšanjem delovnih pogojev za medicinske sestre imajo koristi vsi, tako sami zaposleni kot tudi bolniki ter njihovi svojci. Rezultati se posredno kažejo tudi na kakovosti zdravstvene obravnave ter posledično na rezultatih poslovanja institucije.
Ključne besede: stres, obremenjenost, medicinske sestre, pronacija, bolnik s COVID-19
Objavljeno v DKUM: 16.05.2022; Ogledov: 117; Prenosov: 61
.pdf Celotno besedilo (757,54 KB)

8.
Delovanje in prilagajanje organizacij v izrednih razmerah
Andrej Bernard Marinček, 2022, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo se ukvarjali z delovanjem in prilagajanjem organizacij v izrednih razmerah. Kot primer smo preučevali delovanje različnih organizacij v različnih sektorjih med izrednimi razmerami COVID-19. To smo si izbrali zato, ker so izredne razmere COVID-19 zajele celotno svetovno gospodarstvo in je tu na voljo ogromno podatkov in informacij. Področje smo raziskovali z uporabo literature iz najrazličnejših virov, ki so javno dostopni. Glavni cilj dela je odkriti dobre prakse delovanja organizacij v izrednih razmerah. Najboljše izmed teh smo dokumentirali in podrobneje opisali. Glavni namen tega je, da dobre prakse ostanejo dokumentirane in tako lahko koristijo organizacijam v prihodnjih izrednih razmerah. Taka dokumentacija je izjemnega pomena, saj se dobre prakse delovanja v izrednih razmerah pogosto pozabijo, kadar izredne razmere niso prisotne. To je bil tudi glavni razlog za tako veliko škodo med izrednimi razmerami COVID-19, saj večina organizacij na take razmere ni bila pripravljena, čeprav bi morala biti. Za spopadanje s prihodnjimi izrednimi razmerami bo pripravljenost organizacij zelo pomembna, saj se bo na ta način mogoče izogniti večjemu delu škode, ki jo povzročijo takšne in drugačne izredne razmere. Naše upanje je, da bi bila lahko dela, kot je to, v prihodnje neke vrste navodilo za delovanje in prilagajanje organizacij v izrednih razmerah.
Ključne besede: Epidemija, COVID-19, ekonomija, globalizacija, organizacije
Objavljeno v DKUM: 22.04.2022; Ogledov: 156; Prenosov: 51
.pdf Celotno besedilo (1,50 MB)

9.
Vpliv covid-19 na organizacijsko klimo v osnovni šoli
Teja Pustotnik, 2022, magistrsko delo

Opis: Covid-19 je prinesel veliko sprememb v organizacijsko klimo v osnovnih šolah. Namen magistrskega dela je preko teoretičnih izhodišč in empirične raziskave ugotoviti, kakšen je vpliv covid-19 na organizacijsko klimo v izbrani osnovni šoli. V teoretičnem delu smo predstavili organizacijsko klimo, njene vrste in dimenzije. Definirali smo proučevanje in spreminjanje klime v organizaciji ter zadovoljstvo zaposlenih, podali smo tudi osnovne informacije o covid-19 in delu od doma. V empiričnem delu smo anketirali zaposlene v izbrani osnovni šoli preko spletne ankete. Podatke smo grafično predstavili in jih analizirali s programom za statistično analizo SPSS. Na osnovi postavljenih ciljev smo ugotovili, da zaposleni na delovnem mestu med epidemijo covid-19 niso bili zadovoljni. Zaznali smo, da je delo od doma prineslo številne težave s komunikacijo v izbrani osnovni šoli. Rezultati so pokazali, da je bilo treba poučevanje oziroma predajanje znanja in učni načrt zaradi epidemije prilagoditi. Ugotovili smo tudi, da je covid-19 prinesel spremembe v organizacijski klimi izbrane osnovne šole, ki se je malenkostno poslabšala. Naš predlog je, da bi v izbrani osnovni šoli izvedli več izobraževanj, nagrad in pohval, da bi se zaposleni na delovnem mestu bolje počutili. Prav tako bi s teambuildingom, z delavnicami in s skrbjo za prijetno ozračje poskrbeli, da se organizacijska klima spet izboljša.
Ključne besede: organizacijska klima, osnovna šola, covid-19
Objavljeno v DKUM: 22.04.2022; Ogledov: 177; Prenosov: 44
.pdf Celotno besedilo (2,09 MB)

10.
Poslovanje podjetij pod vplivom covid-19 in učinek na obvladovanje tveganj
Jernej Pivec, 2022, magistrsko delo

Opis: Obvladovanje tveganj je zelo širok pojem, ki opredeljuje proces prepoznave, ocenitve, izbire metode za obvladovanje, ukrepanja in spremljanje ter konstanten nadzor na prepoznani tveganji, ter lahko predvidi nastanek pojavov, ki bi lahko imeli vpliv na podjetje in njegovo poslovanje. Zelo hiter razvoj tehnologije pripomore k še hitrejšemu nastajanju novih tveganj, ter krepitvi že obstoječih, zaradi česar so potrebe po upravljalcih tveganj vse večje, podjetja po svetu pa v to področje namenjajo vedno večja sredstva. Pandemija covid-19 je tista, ki je sam proces obvladovanja tveganj precej spremenila, hkrati pa še povečala pomembnost upravljanja tveganj (ang. risk management) za podjetja. Predvsem zaradi hitre širitve covida-19 po svetu so podjetja in države morale sprejeti različne ukrepe za zajezitev širjenja virusa, hkrati pa so bili za obstoj podjetij sprejeti različni ukrepi, ki bi jim pomagali kljub šoku preživeti in ohraniti svoj način poslovanja. Po svetu je tako bilo olajšano pridobivanje kreditov za podjetja, dan je bil odlog plačila obresti in podobno. Zagotovo je covid-19 pripomogel k temu, da se podjetja zavedajo pomembnosti obvladovanja tveganj, hkrati pa, da morajo biti čim bolj dinamična in prilagodljiva, saj je le to v današnjem hitro spreminjajočem se svetu ključno za obstanek na trgu nasploh, še posebej pa v primeru šokov, ki jih lahko povzročijo krize. V prihodnosti bodo podjetja zagotovo bistveno več pozornosti posvečala obvladovanju zunanjih tveganj, bodo bolj dinamična, uporabljale se bodo nove tehnologije, za katere se je izkazalo, da lahko bistveno olajšajo delovanje podjetja, pričakuje se tudi večja povezanost med oddelki v podjetju in tudi druge spremembe. Našteto je v jedru dela podrobno predstavljeno. Znotraj dela je predstavljena tudi raziskava, izvedena na skoraj 500 slovenskih nefinančnih podjetjih, glede njihovega pristopa k obvladovanju tveganj. Podatki so bili pridobljeni s pomočjo telefonske ankete v več tisoč podjetjih, vpliv covida-19 na poslovanje slovenskih podjetij glede na način obvladovanja tveganj pa bo prikazan in opisan v samem delu.
Ključne besede: covid-19, obvladovanje tveganj, nefinančna podjetja, poslovanje podjetij.
Objavljeno v DKUM: 13.04.2022; Ogledov: 271; Prenosov: 123
.pdf Celotno besedilo (2,75 MB)

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici