| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 65
Na začetekNa prejšnjo stran1234567Na naslednjo stranNa konec
1.
Management in vpliv pandemije covid-19 v nogometnem klubu NŠ Mura
Tjaša Nemec, 2021, diplomsko delo

Opis: Konec leta 2019 se je v Wuhunu, mestu na Kitajskem razširil nov koronavirus imenovan SARS-CoV-2, zaradi katerega je bila po svetu razglašena pandemija. Pandemija je za seboj pustila številne negativne posledice. COVID-19 ne vpliva le na ljudi, temveč tudi na institucije. Nova bolezen je zrušila zdravstvene sisteme po vsem svetu zaradi hitrega širjenja in hudih simptomov, ki lahko privedejo do smrti. Vendar pa virus ni prizadel le institucije, ki so povezane z zdravstvom. COVID-19 je močno prizadel celotno gospodarstvo države. Prav tako ni nič druge z institucijami, ki so povezane s športom. Tako športniki kot tudi svet športa so se znašli v nepričakovanem položaju, saj je bil svet športa primoran preklicati vse programe tekmovanj, tako posameznih kot ekipnih športov, in s tem zagotoviti predvsem zdravje športnikov in občinstva. Šport kot dejavnost iz leta v leto nenehno napreduje, in ga lahko v nekaterih segmentih enakovredno primerjamo z drugimi gospodarskimi panogami. Temeljni razlog pa se skriva v učinkovitem in sistematičnem managementu, s katerim načrtujemo in nadzorujmo celoten proces delovanja športne organizacije, v našem primeru nogometnega kluba NŠ Mura. Različni primeri iz prakse dokazujejo, da obstajajo povezave med gospodarstvom, poslovnim svetom, športom in športniki. Športni management je pomemben pri doseganju vrhunskih rezultatov, obenem pa vrhunski rezultati predstavljajo uspešnost nogometnega kluba, katerega se ključni pomen kaže v obliki finančnih sredstev. V diplomskem projektu smo v uvodu opisali področje in opredelili problem, predstavili namene, cilje ter hipoteze diplomskega projekta. V drugem poglavju smo predstavili nekaj teoretičnih osnov managementa, njegove osnovne ravni ter temeljne funkcije managementa, opredelili smo tudi managerja ter njegove vloge, lastnosti in sposobnosti pri opravljanju njegovega dela. V tretjem poglavju smo obravnavali športni management, njegove temeljne naloge in področja športnega managementa, obenem pa predstavili ključne kadre v športnem managementu. V zadnjem, petem poglavju, smo predstavili nogometni klub NŠ Mura, in opredelili vplive ter posledice, ki jih je pustila pandemija COVID-19 v nogometnem klubu NŠ Mura.
Ključne besede: management, manager, neprofitne organanizacije, športni management, covid-19, nogometni klub NŠ Mura
Objavljeno: 26.10.2021; Ogledov: 14; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (2,22 MB)

2.
Univerzalni temeljni dohodek kot ukrep v Covid-19 krizi
Jasmina Poredoš, 2021, diplomsko delo

Opis: V diplomskem projektu najprej opredelimo, kaj sploh je UTD ter katere oblike poznamo: izvorna oziroma nepogojena oblika, selektivna, pogojna, kategorična, parcialna, neindividiualna, kontributivna, netrajna in segmentirana oblika. Nato poiščemo argumente za in proti UTD. Največja prednost UTD, je da vsak dobi vsak mesec določen znesek denarja; glavna slabost je, da večina posameznikov več ne bi bila delovno aktivna, še posebej ženske. Svet je prišel v novo preizkušnjo, in sicer v COVID-19 pandemijo, ki je zelo prizadela gospodarstvo vsake države na svetu. Komaj sedaj je več govora o UTD kot ukrepu za zajezitev COVID-19 pandemije. UTD v obliki mesečne pomoči trgovinam s tekstilom, obutvijo, restavracijam in gostilnam pomaga preživeti iz meseca v mesec. Tudi različne mednarodne in nadnacionalne institucije so izdale razne ukrepe v obliki denarnih pomoči za pomoč Evropski Uniji. Slovenija je svojemu gospodarstvu v času COVID-19 pandemije pomagala v obliki različnih denarnih pomoči, kot so na primer turistični boni, pri katerih vsak posameznik dobi določeno vsoto denarja, ki jo lahko zapravi za turistične namene. Tudi Hrvaška, Avstrija in Nemčija so zelo pomagale svojemu gospodarstvu, in sicer v obliki denarne pomoči. Prav tako so vse primerjalne države (Slovenija, Avstrija, Nemčija, Hrvaška) pomagale družinam, študentom, podjetjem in upokojencem, večinoma v obliki denarne pomoči.
Ključne besede: univerzalni temeljni dohodek, COVID-19, pandemija, ukrepi, kriza
Objavljeno: 26.10.2021; Ogledov: 14; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (1,35 MB)

3.
Vpliv covida-19 na nakupne navade potrošnikov
Eva Kovačič Miklavec, 2021, diplomsko delo

Opis: Trenutno se cel svet spopada z eno izmed najhujših kriz v zgodovini. Virus je v roku enega leta po svetu terjal že mnogo žrtev, pustil pa je tudi velik pečat na mnogih panogah, ki si še dolgo ne bodo opomogle. Globalno epidemijo je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) razglasila 11. marca 2020. Vse od takrat se mnogo držav spopada z premnogimi okužbami ter se z uvajanjem mnogih ukrepov trudijo zajeziti širjenje virusa. Zaradi veliko časa preživetega doma, je veliko podjetij oglaševanje svojih izdelkov usmerilo ravno na televizijo in družbena omrežja. Nakupne navade potrošnika so odvisne od njegovih potreb, ki se pa v različnih okoliščinah spreminjajo, na navade pa vplivajo tudi mnogi dejavniki, posledično je virus vplival na nakupne navade mnogih. Z pojmom nakupne navade opredeljujemo razloge, načine in vzorce nakupovanja in zanimanja po določenih izdelkih. Virus je imel pozitiven vpliv na okolje, saj se je zaradi mnogih zaprtih tovarn in manjše uporabe motornih vozil zmanjšal delež toplogrednih plinov v zraku. Nasprotno pa je vplival na družbo, saj so se mnogi ljudje soočali s strahom, paniko in mnogimi duševnimi boleznimi. Veliko ljudi se je v tistem času zatekalo k povečani uporabi družbenih omrežij, povečalo pa se je tudi zanimanje za spletne trgovine. Mnogi ljudje pa so čas doma izkoristili za povezovanje z družino, urejanje doma in skrbi za svoje telo. V uvodu diplomskega projekta bom predstavila cilje, hipoteze, problemsko tematiko in namen raziskave. V drugem poglavju bom predstavila osnovne pojme nakupnih navad, dejavnike, ki nanje vplivajo ter faze nakupnega procesa. Drugo poglavje bo zajemalo še predstavitev nakupnih navad v času Covida-19. V tretjem poglavju se bom posvetila virusu na splošno in predstavila njegove vplive na družbo, gospodarstvo in okolje. V zadnjem, četrtem poglavju bom predstavila lastno raziskavo o vplivu Covida-19 na nakupne navade.
Ključne besede: covid-19, virus, nakupni proces, potrošniki, nakupne navade
Objavljeno: 26.10.2021; Ogledov: 4; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (1,14 MB)

4.
Učinki pandemije covid-19 na nemško besedišče - analiza novo nastalih evfemizmov v sodobnem zgodovinskem kontekstu
Dorian Penšek-Rader, 2021, diplomsko delo

Opis: Pandemija Covid-19 je prizadela številna družbena področja družbe. Tudi v nemškem jezikoslovju so spremembe v besedišču očitne že vse od pomladi leta 2020. Na eni strani so te strukturne spremembe v nemškem jeziku elementarne, saj ustvarjajo nove možnosti poimenovanja za novo nastale zdravstvene skrajnosti. Po drugi strani pa jih je mogoče uporabiti tudi kot orodje politične taktike ali načrtovanega oblikovanja mnenj. Diplomsko delo se torej osredotoča na novo nastale evfemizme in disfemizme, ki so nastali kot posledica pandemije Covid-19. Jezikovno vrednotenje torej poteka le na ravni omenjenih retoričnih sredstev in izključuje vrednotenje in analizo, ki bi potekala v okviru analize neologizma. Poleg tega so predstavljeni primeri evfemizma ločeno in zato niso predmet diskurzivnega ali etičnega konteksta. Zgodovinsko spremljanje evfemizmov je v seminarski nalogi izvedeno le s pomočjo besedne krivulje (jezikovno orodje, vrednotenje podatkov z računalniško vodenim pregledom korpusa), ki naj bi ponazorilo pogostost v časovni perspektivi v primeru evfemizma. Opažanja, ki sem jih med preiskavami podal, lahko povzamemo na naslednji način: Večina navedenih primerov prikaže začetek evfemizma, saj vsebuje vse funkcije, ki sta jih navedla Leinfellner in Luchtenberg. Kljub temu je obdobje, v katerem se jeto besedišče lahko razvilo, jezikoslovno gledano zelo kratko. Zato je potrebno počakati kako dolgo bo trajala pandemija Covid-19, da se bodo lahko prepoznali končni učinki pandemije na novonastalo nemško besedišče.
Ključne besede: Covid-19 pandemija, pandemija, nemško besedišče, evfemizmi, novonastale besede, pandemija, Luchtenberg, Leinfellner
Objavljeno: 22.10.2021; Ogledov: 83; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (2,40 MB)

5.
Digitalna transformacija podjetij: analiza vloge celovite informacijske rešitve
Tilen Sašo Kaloh, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo obravnavali digitalno transformacijo organizacij, pri čemer smo se osredotočili na celovito informacijsko rešitev. V teoretičnem delu smo raziskali pojma digitalna transformacija in celovite informacijske rešitve. V prvem sklopu teoretičnega dela smo s pomočjo domače in tuje literature predstavili pojme digitalna transformacija, internet stvari in industrija 4.0, različne modele digitalne zrelosti, strategije digitalne transformacije, primere in posledice, ki jih ima digitalna transformacija za organizacije, ter trende digitalizacije na ravni Republike Slovenije. V drugem sklopu teoretičnega dela pa smo opredelili pojem celovite informacijske rešitve s pomočjo domačih in tujih avtorjev. Spoznali smo zgodovinski razvoj celovitih informacijskih rešitev, uvajanje rešitev ter katere so pozitivne in katere negativne lastnosti uporabe celovitih informacijskih rešitev. V nadaljevanju smo predstavili dva ponudnika rešitev in njune metodologije za uvajanje rešitev in izzive, s katerimi se soočajo organizacije pri uporabi in implementaciji celovitih informacijskih rešitev. V empiričnem delu magistrskega dela smo raziskovali celovito informacijsko rešitev iScala, ki jo podjetje ponuja s pomočjo partnerskega podjetja LANCom. Podjetje LANCom smo kot ponudnika primerjali z izzivi celovitih informacijskih rešitev, ki smo jih našli v literaturi, in spoznali lastnosti celovite informacijske rešitve iScala.
Ključne besede: digitalna transformacija, digitalizacija, celovite informacijske rešitve, uvajanje celovitih informacijskih rešitev, COVID-19.
Objavljeno: 21.10.2021; Ogledov: 52; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (2,36 MB)

6.
Analiza mednarodnega trga kave
Tina Subotić, 2021, magistrsko delo

Opis: Kava kot ena izmed najbolj uživanih pijač poleg vode podpira preživetje milijonov malih kmetov v več kot 52 državah in ustvarja milijarde dolarjev prihodkov. S kavo se začne dan, ustvarijo se prijateljstva, je del družinskega in družabnega življenja. Globalna industrija kave, neposredno ali posredno, zaposluje več kot 100 milijonov ljudi in kava je zaradi velikega povpraševanja ena najbolj prodajanih dobrih na svetu, ki jo uživajo pripadniki vseh narodov, na vseh celinah. Čeprav kava izvira iz Afrike in Arabije se je v kasnejših letih proizvodnja najbolj razširila v državah Latinske Amerike. Proizvodnja kave je zelo težak proces, ki je v veliki meri odvisen od vremena in drugih dejavnikov. Brazilija je največji svetovni proizvajalec kave, dve osnovni rastlinski vrsti kave pa sta arabica in robusta. Pridelovalci zelene kave, med katerimi je večina malih lastnikov, so v zadnjem desetletju trpeli zaradi velike nestanovitnosti in padca mednarodnih cen tega blaga. Zato je ključnega pomena razumeti dejavnike, ki spodbujajo le-te. Na svetovno industrijo kave in udeležence vrednostne verige vplivajo tudi drugi dejavniki kot so bolezni, podnebne spremembe, urbanizacija in izguba kmetijskih zemljišč, nihanje cen, staranje delovne sile ter migracije. Grožnje, ki jih bolezen covid-19 v zadnjem času predstavlja svetovnemu sektorju kave, so zastrašujoče z globokimi posledicami za proizvodnjo kave. Finančni učinki bodo dolgotrajni in neenakomerni, majhni lastniki pa bodo med nabolj ranljivimi. Učinki temeljijo na sistemski ranljivosti sistema za proizvodnjo kave in neenakih načinih organiziranja sektorja: velike prihodke od prodaje kave na globalnem severu omogočajo večinoma revni mali lastniki na globalnem jugu. Covid-19 pa bo le še poudaril obstoječe ranljivosti in ustvaril nove, s čimer bo mnoge male lastnike prisilil v alternativno preživetje.
Ključne besede: Mednarodni trg kave, industrija kave, vpliv covid-19, cena kave, proizvodnja kave
Objavljeno: 21.10.2021; Ogledov: 41; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (1,77 MB)

7.
Naklonjenost računovodij za delo od doma
Anže Kokol, 2021, magistrsko delo

Opis: V zadnjih letih doživljamo občutne spremembe na skoraj vseh področjih našega življenja in del teh sprememb je tudi način izvajanja dela. Teh načinov je več in vsi predstavljajo alternativo klasični podobi dela. Eden izmed ključnih je tudi delo, ki ne poteka v prostorih delodajalca. Gre za delo, ki se lahko izvaja kjerkoli, v kavarni, na potovanju in tudi doma. Delo od doma ima veliko prednosti, kot so fleksibilnejši urnik dela, boljše usklajevanje dela in prostega časa ter večjo produktivnost zaposlenih. Ima pa tudi določene slabosti, najbolj prepoznana med njimi je nedvomno zabrisana meja med poslovnim in zasebnim življenjem. Seveda pa ta ureditev dela ni primerna za vsak poklic, saj vsi opravljajo drugačne naloge ter zahtevajo drugačne vire in ureditve. Tako načeloma velja dejstvo, da bolj kot je poklic odvisen od kraja opravljanja dela, manj je primeren za izvajanje na domu. Med primernejšimi izstopa računovodski poklic, kar pa še ne pomeni, da si zaposleni v tem poklicu sploh želijo delati od doma. Vprašanje tako je, ali računovodje sploh želijo delati od doma. V magistrski nalogi smo s pomočjo vprašalnika, ki smo ga samostojno oblikovali na podlagi preučene literature, zbrali podatke, ki smo jih potrebovali za analizo. Skupaj smo v dneh med 14.4.2021 in 12.5.2021 zbrali 285 odgovorov računovodij, zaposlenih v različnih slovenskih podjetjih zasebnega sektorja. Rezultati raziskave so pokazali, da so računovodje v slovenskih podjetjih naklonjeni delu od doma ter da bi to obliko dela želeli opravljati. Kljub temu pa se tradicionalni pisarni še ne bi v celoti odrekli, saj dajejo prednost hibridni ureditvi, v kateri bi večino delovnih dni preživeli v pisarni, preostanek dela pa bi opravili od doma.
Ključne besede: naklonjenost, računovodski poklic, delo od doma, COVID-19, računovodje
Objavljeno: 20.10.2021; Ogledov: 25; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (2,66 MB)

8.
Vpliv virusa SARS-CoV-2 na delovanje skupin organizirane kriminalitete
Tamara Baltić, 2021, diplomsko delo

Opis: Decembra leta 2019 se je v Vuhanu na Kitajskem pojavil prvi primer dotlej še neznanega virusa hudega akutnega respiratornega sindroma 2 [SARS-CoV-2]. Zaradi njegove hitre širitve je bila Svetovna zdravstvena organizacija v začetku leta 2020 primorana razglasiti pandemijo, kar je pripomoglo k nastanku novih družbenih razmer, ki so se jim morali prilagoditi vsi posamezniki, hkrati pa so spremembe vplivale tudi na modifikacijo delovanja skupin organizirane kriminalitete. Ta se je po krajšem omejevanju delovanja večine svojih aktivnosti kmalu tako prilagodila, da je lahko skoraj nemoteno delovala. Da bi odkrili različne modifikacije in hkrati nove načine delovanja skupin organizirane kriminalitete med pandemijo virusa SARS-CoV-2, je bilo izvedeno strukturirano in obsežno iskanje ter pregled literature in drugih virov. Ustvarjena je bila podatkovna baza, na podlagi katere so bile opravljene osnovne analize, ki so omogočile vpogled v delovanje skupin organizirane kriminalitete v času pandemije virusa SARS-CoV-2. Ugotavljamo, da se je organizirana kriminaliteta v času pandemije osredotočila predvsem na zagotavljanje pomoči prebivalcem v obliki brezplačne dostave hrane ter higienskih paketov, s čimer je pridobila dolgoročno podporo lokalne skupnosti. Povečal se je tudi obseg kibernetske kriminalitete, ki je usmerjena zlasti v otroke in starejšo populacijo. V ozadju pa še vedno potekajo nezakonite dejavnosti (npr. trgovina z ljudmi), pri katerih je mogoče zaznati spremembe v poteh in metodah delovanja. Prav tako so se povišale cene storitev in produktov, ki jih zagotavljajo skupine organizirane kriminalitete, saj sta bila njihovo dobavljanje in proizvodnja veliko bolj rizična. Zaslediti je bilo tudi nove aktivnosti, npr. prodajo ponarejenih testov in cepiva proti virusu SARS-CoV-2. Opozarjamo pa, da bo dejanski vpliv skupin organizirane kriminalitete v času virusa SARS-CoV-2 viden šele po koncu pandemije.
Ključne besede: diplomske naloge, organizirana kriminaliteta, SARS-CoV-2, pandemija, koronavirus, modifikacija, COVID-19
Objavljeno: 19.10.2021; Ogledov: 28; Prenosov: 14
.pdf Celotno besedilo (1,15 MB)

9.
Naklonjenost občinstva do kina in storitev pretočnega predvajanja
Timotej Strlič, 2021, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo raziskovali naklonjenost občinstva do kina in storitev pretočnega predvajanja. Naš namen je bil proučiti problem zmanjšanja zanimanja gledalcev za odhod v kinematografe ob vzponu storitev pretočnega predvajanja. V teoretičnem delu smo raziskali razvoj in ugotavljali naklonjenost občinstva do posameznega distribucijskega načina. Proučevali smo personalizacijo, izkušnje gledanja filmov in vpliv pandemije Covid 19 na obisk kinematografov in storitve pretočnega predvajanja. V empiričnem delu smo analizirali podatke že opravljenih statističnih analiz prihodkov in števila gledalcev oziroma naročnikov za Netflix, Hulu, AMC Theatres in Cinemark. Ugotovili smo, da storitve pretočnega predvajanja pritegnejo več občinstva kot kino, in sicer zaradi neprestanega vzpona v popularnosti in priročnosti teh storitev.
Ključne besede: kino, storitve pretočnega predvajanja, izkušnje gledanja, personalizacija, vpliv pandemije Covid 19
Objavljeno: 18.10.2021; Ogledov: 25; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (805,06 KB)

10.
Učinek epidemije covid-19 na elektronsko poslovanje v podjetjih
Gabrijela Škrabl, 2021, diplomsko delo

Opis: Zadnjih nekaj let živimo v obdobju velikih tehnoloških sprememb. Tako se morajo vsi kot tudi družbe in podjetja na to prilagoditi. Zadnji dve leti pa se je pojavil novi koronavirus, ki je mnoga podjetja postavil pred nove preizkušnje. Morala so se zelo dobro prilagoditi, da so lahko obstala na trgu. Dandanes si elektronskega poslovanja v podjetjih oziroma kjer koli drugje ne moremo privoščiti. Dober elektronski sistem v podjetjih pa je med koronavirusom prinesel tudi pozitivne rezultate, saj ni bilo potrebno nadgrajevanje le-teh. Tista podjetja, ki so želela kljubovati krizi, so se na to prilagodila, druga pa žal propadla. V tem trenutku se je pokazalo, katera podjetja imajo dober elektronski sistem in katera ne. Skoraj vsa podjetja pa imajo dobro elektronsko poslovanje z državo, ravno tako tudi nekateri posamezniki.
Ključne besede: elektronsko poslovanje, COVID-19
Objavljeno: 13.10.2021; Ogledov: 39; Prenosov: 14
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici