| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


71 - 80 / 209
Na začetekNa prejšnjo stran45678910111213Na naslednjo stranNa konec
71.
ELEKTROENCEFALOGRAM IN NIZKOCENOVNI VMESNIKI MOŽGANI-STROJ
Dejan Volk, 2010, diplomsko delo/naloga

Opis: V diplomskem delu naslavljamo vmesnike človek – stroj in z njimi povezan zajem elektroencefalogramov (EEG). Proučimo možnosti nizkocenovne izvedbe vezij za zajem signalov EEG in glavne paradigme, na katerih temelji komunikacija možgani –računalnik, predvsem potencial P 300 in ritem Mu. V drugem sklopu diplomskega dela predstavimo odprtokodno programsko platformo BCI 2000 in nizkocenovno vezje za zajem signalov EEG ModularEEG. Podrobno opišemo njune slabosti in zasnovo izpeljanih izboljšav. Sledi analiza primernosti platforme BCI 2000 in vezja ModularEEG za namene vmesnikov človek – stroj, kjer ocenimo, da je zaradi številnih konstrukcijskih slabosti vezje ModularEEG manj primerno za zajem signalov EEG; podamo tudi smernice za njegov nadaljnji razvoj.
Ključne besede: vmesniki človek – stroj, elektroencefalogram, EEG, možgani, analiza signalov, Modular EEG, BCI 2000
Objavljeno: 25.08.2011; Ogledov: 1785; Prenosov: 161
.pdf Celotno besedilo (2,67 MB)

72.
ZASNOVA VLEŽAJENJA KOTNE GLAVE HORIZONTALNEGA VRTALNO-REZKALNEGA STROJA
Matej Ulčnik, 2011, diplomsko delo

Opis: Standardne kotne glave so velikokrat preokorne za obdelavo zahtevnejših obdelovancev. Problem bi rešili z nakupom miniaturne kotne glave in zanjo izdelanega nosilca. Zaradi manjših gabaritov bi bila možna obdelava tudi tam, kjer prej ni bila mogoča. Nosilec z miniaturno kotno glavo se bo privijačil na horizontalni vrtalno-rezkalni stroj CNC WHN 13. Podjetje bi s to posodobitvijo lahko povečalo proizvodnjo in zmanjšalo stroške reševanja problemov obdelave s kotnimi glavami. Nosilec kotne glave ima vležajeno gred, ki je iz poboljšanega materiala. Celotna masa konstrukcije je predvidena na 113 kg.
Ključne besede: Kotna glava, horizontalno vrtalno-rezkalni stroj CNC WHN 13, konstruiranje, simulacije
Objavljeno: 12.10.2011; Ogledov: 2081; Prenosov: 178
.pdf Celotno besedilo (3,17 MB)

73.
IZBOLJŠAVA PROCESA PROIZVODNJE PLOČEVINASTE PLOŠČE ZA STREŠNO KRITINO
Tomaž Fujs, 2011, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: Živimo v konkurenčnem in zelo dinamičnem svetu. Vsaka organizacija in pa tudi posamezniki, ki se ukvarjajo s poslovanjem, se morajo zavedati, da je ključ do uspeha v nenehni izboljšavi lastnega poslovanja in lastnih virov. Kajti brez izboljšav podjetje izgubi slej ali prej svojo konkurenčnost in bo izrinjeno s trga. Tudi v mojem primeru se podjetje mora zavedati, da rabi izboljšave. Moja analiza in ugotovitve so le ena izmed možnosti pristopa za izboljševanje, katerega bi lahko podjetje uvedlo. Seveda lahko takšne in podobne analize naredimo za vse procese, takot za proizvodne kot tudi za poslovne, torej v operativi podjetja. Procesi so lahko zelo kompleksni ali pa tudi enostavni, vendar se je obeh treba lotiti korektno in pri analizi dobro premisliti. Kajti izboljšava še tako majhnega, na prvi pogled mogoče nepomembnega procesa ali podprocesa, lahko ima velik učinek na poslovanje podjetja. Kot se že japonski ljudski pregovor glasi: Zaradi nepravilnega žeblja je bila izgubljena podkev, zaradi izgubljene podkve konj ni tekel, ker konj ni tekel, pismo ni bilo dostavljeno in zaradi nedostavljenega pisma je bila vojna izgubljena.« In prav to velja za procese, saj lahko že najmanjša malenkost privede do neuspeha, ki ima vpliv na celotno podjetje. Moja analiza obsega srednje korenit problem v podjetju in je zato pomembna analiza. Skozi diplomsko nalogo sem prikazal, da lahko enostavna zamenjava stroja in načina dela, vpliva na stroške in kakovost proizvodnje, da se je potrebno analiz lotiti koncentrirano in premišljeno. Pomembno je upoštevati tri ključne lastnosti, to so: stroški, kakovost in čas izvajanja procesov. Z upoštevanjem teh lastnosti se proces lahko analizira, spremlja in se tudi poišče ustrezna rešitev za izboljšavo. Izboljšan proces je potrebno s pomočjo projektnega managementa tudi ustrezno uvesti v organizacijo. Kajti tudi uvedba je proces, ki ima določene aktivnost, katere je potrebno določiti in tudi časovno omejiti. Potrebno je vključiti projektni management, ki te aktivnosti določi in organizira potek uvedbe. Procesi so obširni in zanimivi odsek vsake organizacije, njihova obravnava pa je zanimiva dejavnost. Iskanje rešitev je težavno, a na koncu in ob vidnih rezultatih, je delo poplačano. Pomembno je to, da si zapomnimo, da že z majhnimi spremembami lahko ključno vplivamo na poslovanje podjetja.
Ključne besede: proces, poslovni proces, pločevinasta plošča, stroj za upogibati, tehnološki proces, web-hypre, organiziranost podjetja, procesna zasnova, stroški, amortizacija
Objavljeno: 28.11.2011; Ogledov: 1235; Prenosov: 69
.pdf Celotno besedilo (1,12 MB)

74.
UVAJANJE AVTOMATSKEGA MERJENJA SKUPNE UČINKOVITOSTI OPREME V PROIZVODNI PROCES
Denis Kavaš, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo je nastalo s področja merjenja skupne učinkovitosti opreme v proizvodnem procesu. Ta metoda se je razvila v 90 – tih letih, ko so se najboljša podjetja zavedala, da je za povečanje konkurenčnosti potrebno nenehno izboljševati proizvodne procese in z medsebojno primerjavo meriti konkurenčnost na trgu. Uporablja se za spremljanje in analiziranje vseh zastojev v proizvodnih procesih v realnem času. Podatke največkrat zbirajo operaterji s pomočjo preglednic, zato so rezultati zbranih podatkov velikokrat odvisni od subjektivne ocene operaterja in organizacijske kulture v podjetju. Cilj diplomskega dela je bila uvedba avtomatskega zajemanja podatkov o zastojih na izbranem tiskarskem stroju MPS EP 410/8, kar smo izvedli z uporabo komercialne mobilne naprave za zajem podatkov. Na napravo smo priključili vhodni digitalni signal, ki nam daje podatek o stanju stroja – stroj je v obratovanju in stroj stoji. Na osnovi ročno zbranih podatkov o zastojih smo izdelali klasifikacijo zastojev, ki smo jih ustrezno sprogramirali in namestili v mobilno napravo Master IV. Ko naprava v realnem času dobi informacijo, da se je stroj ustavil mora operater v napravo vnesti bistveni podatek zakaj stroj stoji. Za vnos podatkov lahko koristi le predhodno vnesene vzroke. Na tak način se izognemo subjektivnim ocenam operaterja in ga prisilimo v realno vnašanje podatkov saj imamo napravo dnevno pod nadzorom preko interneta. Če dobimo podatek, da stroj stoji, zraven pa operater ni zabeležil vzroka ga lahko pobaramo, da ne izpolnjuje delovnih obveznosti. Hkrati ga seznanimo z rezultati analize in ko ugotovi, da veliko vzrokov za zastoje ni povzročil on, temveč so posledica slabe organizacijske kulture, kmalu vnos podatkov vzame resno saj ugotovi, da ga lahko zaščitijo. S takšnim načinom zajemanja proizvodnih podatkov in izračunom skupne učinkovitosti opreme smo vodstvu podjetja zagotovili kakovostne informacije o stanju in dogajanju v proizvodnji, ki jih lahko uporabljajo za nadaljnje strateško vodenje in razvoj proizvodnje.
Ključne besede: skupna učinkovitost opreme, razpoložljivost, zmogljivost, kakovost, proizvodni podatki, avtomatski zajem, naprava Datafox AE – Master IV, stroj MPS EP 410/8
Objavljeno: 07.10.2011; Ogledov: 1532; Prenosov: 136
.pdf Celotno besedilo (2,85 MB)

75.
AKUSTIČNA PODOBNOST BESED PRI AVTOMATSKEM RAZPOZNAVANJU GOVORA
Nina Vodopivc, 2011, diplomsko delo/naloga

Opis: V diplomskem delu smo izdelali program, ki na izhodu poda ocene akustične podobnosti besed na podlagi Levenshteinove razdalje. Za pisanje programske kode smo uporabili prosto dostopno programsko okolje NetBeans IDE 6.9.1. Uporabili smo tudi prosto dostopno orodje HTK, kjer smo na realnem modelu razpoznavalnika govora s pripravo dveh testnih scenarijev izračunali rezultate razpoznavanja govora za dva različna nabora besed. Za vsak nabor smo izvedli več eksperimentov. Rezultate obeh scenarijev smo primerjali in ocenili vpliv akustične podobnosti besed na uspešnost razpoznavanja govora.
Ključne besede: komunikacija človek stroj, avtomatski razpoznavalnik govora, akustično modeliranje
Objavljeno: 31.01.2012; Ogledov: 1154; Prenosov: 72
.pdf Celotno besedilo (1,32 MB)

76.
FPGA KRMILNIK ZA BLAC MOTOR PRALNEGA STROJA
Matej Juhart, 2011, diplomsko delo/naloga

Opis: V diplomskem delu obravnavamo uporabo BLAC (brezkrtačni izmenični) motorja oz. sinhronskega motorja s trajnimi magneti v pralnih strojih. Osredotočamo se na regulacijski sistem BLAC motorja, ki je zgrajen z Nexys 2 FPGA razvojno ploščo, trifaznim mostom in vmesno kartico. V okviru diplomskega dela je opisana izdelava vmesne kartice, ki povezuje trifazni most z Nexys 2 razvojno ploščo. Tiskano vezje vmesne kartice smo izdelali s programskim orodjem Altium Designer. Programiranje FPGA vezja na Nexys 2 razvojni plošči je izvedeno s programskim orodjem Xilinx ISE WebPACK, v VHDL programskem jeziku. Algoritem vodenja motorja po hitrosti je implementiran na FPGA vezju. Krmilnik se lahko poveže z namenskim merilnim sistemom preizkuševališča pralnega stroja.
Ključne besede: Pralni stroj, BLAC, FPGA, Xilinx ISE WebPACK, Altium Designer
Objavljeno: 02.11.2011; Ogledov: 2048; Prenosov: 184 
(1 glas)
.pdf Celotno besedilo (4,04 MB)

77.
MERJENJE REZALNIH SIL MED PROCESOM VH OBDELAVE
Miljenko Šarić, 2011, diplomsko delo/naloga

Opis: Glavni namen diplomskega dela je bil izdelati sistem, ki meri rezalne sile med postopkom visokohitrostne obdelave na frezalnem stroju. Z izmerjenimi silami smo med postopkom frezanja nadzorovali dinamično obremenjenost orodja, stroja in obstojnost rezalnih ploščic. Sile smo merili s piezo merilnikom sil Kistler 9257 A. Program, ki je bil izdelan v programskem okolju LabVIEW, je te podatke obdelal in jih prikazal v obliki grafov in tabel, iz katerih je bilo na nadzorni plošči moč razbrati časovni potek glavne rezalne sile v odvisnosti od kota zasuka orodja. V LabVIEW-ju smo izdelali grafični vmesnik, s pomočjo katerega smo lahko nastavljali parametre merilnega sistema.
Ključne besede: frezanje, rezalne sile, merjenje rezalnih sil, zajem podatkov, DNC komunikacija, LabVIEW, CNC stroj, visokohitrostna obdelava.
Objavljeno: 02.11.2011; Ogledov: 1488; Prenosov: 173
.pdf Celotno besedilo (2,70 MB)

78.
AVTOMATIZACIJA NAMENSKEGA STROJA ZA GUMARSKO INDUSTRIJO
Jure Poteko, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomi je prikazano projektirano pnevmatsko krmilje, ki bo vodeno preko krmilnika Allen Bradley. Stroj je namenjen za proizvodnjo avtoplaščev visokih zmogljivosti – hitrostni razred H in V ter W, velikosti od 15" do 21". Uporabljene komponente morajo biti po specifikacijah naročnika, in sicer od proizvajalcev FESTO ali PARKER, oz. drugih v primeru, da prej omenjena ne ponujata potrebnih komponent. Pri izbiri ustreznih komponent pa je poleg specifikacije uporabnika potrebno upoštevati tudi konstrukcijske omejitve. Krmilje bo projektirano in simulirano v programu Automation Studio 5.7.
Ključne besede: avtomatizacija, namenski stroj, pnevmatike - gume, konfekcijski stroj, pnevmatika, Automation Studio
Objavljeno: 02.11.2011; Ogledov: 1612; Prenosov: 134
.pdf Celotno besedilo (3,05 MB)

79.
Pametni pralni stroj
Matej Kebrič, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljen idejni koncept pametnega pralnega stroja. Kot ključni problem je izpostavljeno polnjenje pralnega stroja z različnim perilom in določitev ustreznega pralnega programa, ki ne bo poškodoval perila. Perilo različnih tkanin in barv zahteva različne programe. Predstavljena je idejna rešitev problema v obliki avtomatizacije tega procesa s pomočjo kamere in računalniškega programa za odločanje o izbiri programa. Izvedena je bila ergonomska študija na podlagi katere smo oblikovali pralni stroj, grafično podobo in koncept upravljanja. Rezultat diplomskega dela je pametni pralni stroj, ki je predstavljen v prodajnem katalogu s katerim bi se izdelek predstavljal na tržišču.
Ključne besede: industrijsko oblikovanje, dizajn, ergonomija, pametne naprave, pralni stroj, pranje perila, inteligentni sistemi, grafična podoba, uporabniški vmesnik, grafični uporabniški vmesnik, SolidWorks
Objavljeno: 04.07.2012; Ogledov: 1666; Prenosov: 164
.pdf Celotno besedilo (77,85 MB)

80.
Načrtovanje lesno obdelovalnega stroja
Robert Dvoršič, 2012, diplomsko delo

Opis: Zaradi povečevanja cen Vipinih PLC-jev smo se odločili narediti poizkus, kako bi bilo, če bi zamenjali obstoječi sistem s sistemom Beckoff, ki je cenejši in obenem tudi hitrejši. Napisali smo program, ki je podoben programu napisanem v Step7. Rezultati so pokazali, da je Beckoffov sistem boljši od Vipinega in se ga zaradi tega splača vgraditi v vse stroje podjetja Ledinek, saj je cenejši, lažji za programiranje, vgradnjo in vzdrževanje.
Ključne besede: Beckoff, Twincat, Vipa, Step7, lesnoobdelovalni stroj
Objavljeno: 23.05.2012; Ogledov: 1072; Prenosov: 177
.pdf Celotno besedilo (3,16 MB)

Iskanje izvedeno v 0.23 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici