| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


91 - 100 / 209
Na začetekNa prejšnjo stran6789101112131415Na naslednjo stranNa konec
91.
Vležajenje bobna pralnega stroja
Peter Zobec, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je določena in ustrezno preračunana gred bobna pralnega stroja. Glavna obremenitev na gred izvira iz neenakomerne razporeditve perila v bobnu pralnega stroja, kar povzroča pri višjih vrtljajih velike centrifugalne sile, ki upogibno obremenjujejo gred. Na podlagi materialnih podatkov in maksimalnega upogibnega momenta je določen minimalni premer gredi. Gred je tudi ustrezno trdnostno preračunana na prehodih iz večjega na manjši premer. Za določitev ležajev je sprva izračunana srednja ekvivalentna dinamična obremenitev. Obema ležajema je potem določena še življenjska doba. Dimenzionirana je tudi puša, ki služi za naslon enega od ležajev, ter predvidena oblika ohišja ležajnega sklopa.
Ključne besede: dimenzioniranje gredi, dimenzioniranje ležajev, pralni stroj
Objavljeno: 20.11.2012; Ogledov: 1356; Prenosov: 147
URL Povezava na celotno besedilo

92.
EKSPERIMENTALNA ANALIZA VIBRACIJ NA PRALNI GRUPI
Rok Kozel, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo se ukvarja z vibracijami pralnega stroja. Eksperimentalno analizo smo opravili na laboratorijskem preizkuševališču, kjer je pralna grupa obešena na namenskem ogrodju. Na pralni grupi sta nameščena pospeškomera ADXL345, ki sta s serijsko SPI komunikacijo povezana z NI PXI-7841R karto. NI PXI-7841R karta je v ohišju NI PXI 1003 in je povezana z računalnikom. Pralna grupa je opremljena tudi z BLAC motorjem, s katerim operira razvojna plošča NEXYS 2. Vse skupaj nadziramo preko računalnika, na katerem je s programskim paketom LabView ustvarjen vmesnik za nastavitve. Meritve vibracij smo opravili s pospeškomeroma. Rezultate meritev smo analizirali v frekvenčni in časovni domeni.
Ključne besede: pralni stroj, vibracije, frekvenčna analiza, LabView, pospeškomer ADXL345
Objavljeno: 20.12.2012; Ogledov: 1141; Prenosov: 148
.pdf Celotno besedilo (4,99 MB)

93.
Projekt vzpostavitve proizvodnje za izdelavo centrirnih izvrtin v podjetju Impakta metal d.o.o.
Primož Gajšek, 2013, diplomsko delo

Opis: Izdelava luščenih palic je v podjetju že obstoječi posel. Uporabljajo se za izdelavo polosovin za osebna vozila različnih blagovnih znamk, kot so Ford, Mercedes, Volvo, Opel in druge. Zaradi zahteve kupca po dodatni obdelavi le-teh je potrebno izdelati centrirne izvrtine na obeh koncih luščene palice. Potrebno je najti najustreznejšo rešitev. Primerjati je potrebno stroške, ki nastanejo pri zunanjem izvajalcu storitev ali pri nakupu avtomatskega namenskega stroja za središčenje in posnetje robov ali pa pri nakupu avtomatske revolverske stružnice. Po analizi stroškov se predstavi, katera od naštetih možnosti je najboljša.
Ključne besede: centrirne izvrtine, luščene palice, zunanje izvajanje, stroški, avtomatiziran namenski stroj za središčenje in posnetje robov, avtomatska revolverska stružnica
Objavljeno: 07.03.2013; Ogledov: 1148; Prenosov: 123
.pdf Celotno besedilo (2,87 MB)

94.
BREZSENZORSKO VODENJE SINHRONSKEGA STROJA S TRAJNIMI MAGNETI ZA PUHALA S ŠIROKIM RAZPONOM HITROSTI VRTENJA
David Stojan, 2013, doktorska disertacija

Opis: V doktorski disertaciji je predstavljeno brezsenzorsko vektorsko vodenje sinhronskega stroja s trajnimi magneti za puhala s širokim razponom hitrosti vrtenja. Volumski pretok zraka skozi puhalo je pri nizkih hitrostih vrtenja zelo majhen, zato puhala obratujejo pri pretežno višjih hitrostih. Iz tega razloga se ta disertacija posveča problematiki brezsenzorskega vodenja sinhronskega stroja s trajnimi magneti v področju slabljenja polja in višjih hitrosti vrtenja. Predstavljena izvedba brezsenzorskega vodenja je primerna za širšo industrijsko uporabo. Zaradi relativne enostavnosti je izvedbo vodenja mogoče uporabiti tudi v nizkocenovnih industrijskih aplikacijah. Izvedba vodenja puhalo najprej zažene do določene hitrosti vrtenja z odprto hitrostno regulacijsko zanko. Ob zadostni hitrosti vrtenja se hitrostna regulacijska zanka sklene tam, kjer je informacija o položaju rotorja in hitrosti vrtenja dobljena z uporabo PLL-opazovalnika. Eden izmed osrednjih delov te disertacije je tudi analiza občutljivosti dveh struktur PLL-opazovalnika na variacijo parametrov sinhronskega stroja s trajnimi magneti. Na podlagi analize je izbrana struktura PLL-opazovalnika, ki je primerna za uporabo v širokem področju hitrosti vrtenja. Širok razpon hitrosti vrtenja dosežemo z novo izvedbo vodenja sinhronskega stroja s trajnimi magneti v področju slabljenja polja, ki izkoristi vso razpoložljivo napetost na enosmernem vodilu pretvornika. Izvedena je analiza stabilnosti nove izvedbe vodenja, na podlagi katere so podana navodila za izbiro parametrov izvedbe vodenja, da je zagotovljeno stabilno obratovanje sinhronskega stroja v področju slabljenja polja. Izvedena je simulacijska in eksperimentalna primerjava učinkovitosti delovanja nove in obstoječe izvedbe vodenja. Iz primerjave je razvidno, da je pri uporabi nove izvedbe prehod iz področja konstantnega navora v področje obratovanja v slabljenju polja bolj gladek. Na koncu je delovanje izbranega PLL-opazovalnika in nove izvedbe vodenja za obratovanje v področju slabljenja polja preverjeno eksperimentalno na puhalu, ki obratuje v zelo širokem razponu hitrosti vrtenja.
Ključne besede: brezsenzorsko vodenje, sinhronski stroj s trajnimi magneti, slabljenje polja, pogon za puhala
Objavljeno: 01.03.2013; Ogledov: 1785; Prenosov: 200
.pdf Celotno besedilo (6,54 MB)

95.
NAČRTOVANJE IN ANALIZA SINHRONSKEGA STROJA S TRAJNIMI MAGNETI IN DVOJNIM ROTORJEM
Peter Pišek, 2013, doktorska disertacija

Opis: Doktorska disertacija obravnava postopek načrtovanja, analizo in izdelavo prototipa posebnega sinhronskega stroja s trajnimi magneti in dvojnim rotorjem (SSTMDR) ter utemeljitev vzročno‐posledičnih povezav med magnetno sklopljenimi aktivnimi deli SSTMDR, namenjenega za uporabo v naprednih hibridnih pogonih vozil. Predviden postopek načrtovanja sloni na 2D in 3D izračunih modela SSTMDR s pomočjo metode končnih elementov (MKE), kjer je upoštevan vpliv geometrije stroja, vpliv magnetnih nelinearnosti stroja in materiala trajnih magnetov v ustaljenih obratovalnih stanjih. Poseben poudarek v fazi načrtovanja stroja je namenjen razvoju nove konstrukcije zunanjega rotorja SSTMDR, ki sloni na izvedbi zunanjega rotorja s potopljenimi trajnimi magneti (TM) in enim TM na pol ter izgradnji dodatnih magnetnih pregrad, ki pomembno vplivajo na karakteristike stroja. Predlagana izvedba z uporabo potopljenih TM in uporabi enega TM na pol tako bistveno zmanjšuje celoten volumen TM v SSTMDR, prav tako pa odpravlja težave povezane s centrifugalno silo, ki lahko nastopijo pri višjih vrtljajih z uporabo površinskih TM. V nadaljevanju je kot ena izmed ključnih faz konstruiranja SSTMDR predstavljena analiza vpliva števila statorskih utorov/polov zunanjega rotorja/utorov notranjega rotorja na karakteristike stroja. Na podlagi podanih kriterijev predstavlja najugodnejša kombinacija v opravljeni analizi osnovo za izgradnjo prototipa SSTMDR. Izdelan prototip SSTMDR tako omogoča verifikacijo ustreznosti predlaganega postopka načrtovanja stroja in verifikacijo principa delovanja SSTMDR. Eksperimentalno določanje elektromehanskih karakteristik stroja je izvedeno za primer generatorskih testov SSTMDR s pasivnim bremenom brez uporabe vodenja, kakor tudi za primer motorskega in kombiniranega motorskogeneratorskega režima delovanja, kjer je za delovanje potrebno ustrezno vodenje stroja. Ujemanje izračunanih in izmerjenih vrednosti je dobro. S predlaganim eksperimentalnim pristopom so ob koncu naloge določene še magnetno nelinearne karakteristike magnetnih sklepov, s pomočjo katerih smo opazovali vplive magnetne sklopljenosti stroja.
Ključne besede: sinhronski stroj, dvojni rotor, potopljeni trajni magneti, magnetna sklopljenost, metoda končnih elementov
Objavljeno: 04.04.2013; Ogledov: 1730; Prenosov: 199
.pdf Celotno besedilo (12,19 MB)

96.
Razvoj namiznega CNC rezkalnega stroja
Nejc Hostinger, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo se ukvarjali z razvojem prototipa CNC-obdelovalnega stroja. Stroj je namenjen obdelavi manj trdih materialov, kot so les, plastika, aluminij, baker, medenina, cibatool, stiropor itd. Uporablja se lahko za različne simulacije, izdelavo različnih kalupov, napisov in manjših strojnih delov. Za razvoj lastnega stroja smo se odločili zaradi potrebe po stroju, ki je cenovno dostopen, kakovosten in uporaben. Stroj je v celoti izdelan po naših idejnih načrtih: od oblike do delovnih dimenzij stroja, ležajev, krmilja, pogonov itd. Potek izdelave je na slikovit način predstavljen skozi celotno diplomsko delo. Na podlagi lastnih izkušenj in ugotovljenih metod je prikazana izbira določenih vgradnih komponent, opisani so njihovi osnovni podatki in funkcije ter njihova primerjava. Razviti stroj ustreza bistvenim zahtevam za izdelavo prototipa.
Ključne besede: rezkanje, graviranje, vrtanje, CNC-vodenje, CNC-stroj
Objavljeno: 27.10.2015; Ogledov: 1044; Prenosov: 134
.pdf Celotno besedilo (3,95 MB)

97.
Modeliranje in izdelava stroja za pripravo viter
Žan Bukšek, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi so predstavljene zasnove, modeliranje in izdelava stroja za izdelavo viter. Doslej je izdelava viter v Muzeju na prostem v Rogatcu potekala ročno, kar je bilo povezano s številnimi problemi. Izdelava je bila fizično zahtevna, draga, nevarna in časovno potratna dejavnost. Naloga zajema preučevanje področja na katerem se bo stroj uporabljal, se pravi, področja priprave viter (obdelane vrbove veje), potek izdelave naprave, od ideje do končnega fizičnega produkta, ter predstavitev končnega izdelka. Uspelo mi je zasnovati napravo, ki ustreza vsem predhodno zahtevanim zahtevam. Z izbiranjem standardnih delov sem izdelavo naprave bistveno pocenil in poenostavil montažo le - te. Pričakujem, da bo sestavljena naprava dobro služila svojemu namenu.
Ključne besede: proizvodnja, stroj, izdelava viter, računalniško podprto modeliranje
Objavljeno: 17.10.2013; Ogledov: 1639; Prenosov: 190
.pdf Celotno besedilo (2,09 MB)

98.
Prvi zagon vrtalnega stroja s hidravličnim podajanjem
Gregor Kačič, 2013, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je bil prvi zagon namenskega vrtalnega stroja z hidravličnim podajanjem, ki je bil uporabljen za vrtanje ventilskih plošč. Posebnost vrtalnega stroja je večvretenska vrtalna glava, ki omogoča vrtanje štirih lukenj na enkrat. Zaradi neuporabe ga je bilo potrebno najprej očistiti. Ker ni bilo na voljo nobene dokumentacije je bilo potrebno izmeriti ter določiti vse parametre, ki smo jih potrebovali za zagon in seveda za kasnejše delovanje . Podrobno je opisan elektromotor in parametri, ki so zapisani na tablici elektromotorja. Priklop elektromotorja in pomen smeri vrtenja predstavljata velik del znanja potrebnega za prvi zagon. Namenski vrtalni stroj je opremljen s hidravličnim linearnim podajalnim sistemom, kar zahteva regulacijsko tehniko in hidravlični agregat. Tudi hidravlični agregat nekaj časa ni bil v rabi, kar pomeni, da tudi njega je bilo potrebno pregledat in opraviti osnovne vzdrževalne posege pred uporabo. Parametre črpalke smo določili z naprednimi merilci hidravličnih veličin. Tok hidravlične črpalke smo regulirali z frekvenčnim pretvornikom.
Ključne besede: namenski vrtalni stroj, elektromotorni pogon, podajalni sistem, prvi zagon
Objavljeno: 16.10.2013; Ogledov: 1016; Prenosov: 175
.pdf Celotno besedilo (2,04 MB)

99.
NAPREDNO KRMILJENJE PROTETIČNIH NAPRAV S POMOČJO DEKOMPOZICIJE POVRŠINSKIH SIGNALOV EMG
Uroš Manačinski, 2013, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu obravnavamo realno-časovno dekompozicijo večkanalnih površinskih signalov EMG in izris povratne informacije uporabniku. Teoretični del obsega študijo metod za dekompozicijo signalov EMG in pregled trenutnega stanja tehnike na področju krmiljenja naprednih protetičnih naprav. Praktični del obsega izdelavo aplikacije, ki v programskem orodju matlab v realnem-času izrisuje povratno informacijo o aktivnih motoričnih enotah. Uspešnost razvite metode ovrednotimo na signalih EMG mišice tibialis anterior štirih zdravih mladih merjencev pri nizki, srednji in visoki stopnji kontrakcije. Neglede na stopnjo mišične kontrakcije, uspe metoda realnočasovne dekompozicije slediti do sedemnajstim sočasno aktivnim motoričnim enotam, ki so razpoznane s senzitivnostjo nad 95 %.
Ključne besede: površinski elektromiogram, dekompozicija signala, protetične naprave, realno-časovni sistemi, vmesniki človek-stroj
Objavljeno: 17.09.2013; Ogledov: 1047; Prenosov: 100
.pdf Celotno besedilo (3,37 MB)

100.
Izdelava gravurnega vložka orodja za brizganje plastičnih mas
Rok Ramšak, 2013, diplomsko delo

Opis: Orodjarstvo je gospodarska panoga, brez katere industrija ne more proizvajati novih izdelkov. Diplomsko delo je nastalo v obdobju opravljanja praktičnega izobraževanja v podjetju Gorenje Orodjarna, ki se ukvarja z izdelavo transfernih orodij in orodij za brizganje umetnih mas. V diplomskem delu je predstavljena izdelava gravurnega vložka orodja za brizganje umetnih mas tipa PS 12, katero se uporablja za izdelavo sprednje plošče pralnega stroja. Poudarek naloge je rezkanje na 5-osnem rezkalnem stroju, ki zelo poenostavi izdelavo gravurnega vložka v primerjavi s klasičnimi 3-osnimi CNC stroji.
Ključne besede: CNC frezalni stroj, gravurni vložek, brizganje umetnih mas, 5-osni rezkalni stroj, Gorenje Orodjarna d.o.o.
Objavljeno: 17.10.2013; Ogledov: 1324; Prenosov: 179
URL Povezava na celotno besedilo

Iskanje izvedeno v 0.17 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici