| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


81 - 90 / 450
Na začetekNa prejšnjo stran567891011121314Na naslednjo stranNa konec
81.
Priprava tehnologije izdelave večnamenske polnilne mize : diplomsko delo
Sandi Rukelj, 2019, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo opisali izdelavo polnilne mize, ki lahko polni pločevinke, plastenke in steklenice na eni postaji. Cilj diplomskega dela je predstaviti tehnologijo izdelave polnilne mize, ki vključuje laserski razrez, upogibanje in varjenje po TIG-postopku. Poseben poudarek smo namenili laserskemu razrezu, na koncu pa je bila opravljena stroškovna analiza polnilne mize. Po izdelavi mize smo ugotovili, da je ta zelo zahtevna za izdelavo in sestavo, saj pri varjenju prihaja do torzije, kar prispeva k napakam pri končnih merah. Zato je bilo treba mizo dobro pričvrstiti na varilno mizo in z varjenjem na nasprotnih straneh uravnavati deformacije zaradi varjenja. Delo smo si malo olajšali tako, da smo to težavo vnaprej predvideli in na določena mesta dodali pritrdilne uhlje. V okviru diplomskega dela smo zajeli vse faze izdelave, in sicer od surovca do končnega izdelka.
Ključne besede: polnilna miza, izdelovalne tehnologije, programiranje varjenje, laserski razrez, upogibanje
Objavljeno v DKUM: 09.12.2019; Ogledov: 1150; Prenosov: 269
.pdf Celotno besedilo (3,42 MB)

82.
Analiza kolaborativnega robota UR za procesne naloge : magistrsko delo
Alen Kolman, 2019, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi je predstavljena analiza kolaborativnega robota podjetja Universal Robots pri uporabi v procesnih aplikacijah. Na začetku je predstavljen robot in povezava z računalnikom, ki omogoča daljinsko vodenje in analizo gibanja. Sledi analiza različnih vrst ukazov in izločitev najustreznejših za izvedbo, s ciljem zagotavljanja osnovnih lastnosti procesnih nalog: konstantna hitrost in čim boljše sledenje želeni trajektoriji. Analiza ukazov je na koncu podkrepljena z izvedbo dveh procesnih aplikacij, s čimer dokažemo primernost robota UR3 za izvedbo procesnih nalog. Delo je bilo opravljeno v Laboratoriju za industrijsko robotiko na UM FERI.
Ključne besede: kolaborativni robot UR3, procesna aplikacija, daljinsko vodenje robota, CAD/CAM programiranje, UR Script, Python, MATLAB
Objavljeno v DKUM: 29.11.2019; Ogledov: 1969; Prenosov: 240
.pdf Celotno besedilo (6,23 MB)

83.
Spletna platforma za izzive razkrivanja klasičnih šifer : diplomsko delo
Tomi Perša, 2019, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu bomo ustvarili spletno platformo za reševanje treh izbranih klasičnih šifer (aditivna substitucijska šifra, Hillova šifra in ADFGVX šifra) z uporabo slovenske abecede. Razložili bomo zgodovino klasičnih šifer in tehnike dešifriranj, v nadaljevanju pa bomo podrobneje razložili delovanje izbranih klasičnih šifer. Praktični del naloge predstavlja korake razvoja projekta, kjer opišemo načrtovanje spletne platforme, njeno implementacijo in delovanje programske kode za šifriranje s tremi izbranimi klasičnimi šiframi.
Ključne besede: Kriptografija, spletni sistem, klasične šifre, programiranje
Objavljeno v DKUM: 21.11.2019; Ogledov: 1228; Prenosov: 102
.pdf Celotno besedilo (1,32 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

84.
Avtomatizacija pobiranja cevakov kamene volne z robotsko celico : diplomsko delo
Nejc Pregel, 2019, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljen koncept izvedbe avtomatizacije pobiranja cevakov kamene volne z robotsko celico, katere osnovni gradnik je robot ABB IRB 4600 – 20/2.50. Gre za tako imenovano »pick and place« operacijo pobiranja izdelkov (cevakov) iz narezanih blokov in zlaganje izdelkov v transportne škatle. Pobiranje je vodeno s sistemom strojnega vida. Diplomsko delo je razdeljeno na več delov. Najprej kratek opis podjetja Isomat, d. o. o., sledi opis ročnega pobiranja. V nadaljevanju je opisan princip avtomatizacije z robotsko celico: najprej so opisani posamezni podsistemi celice, njihov namen in delovanje, nato pa še izdelava in delovanje simulacije v programu Robot Studio.
Ključne besede: avtomatizacija, robotika, strojni vid, simulacija, Robot Studio, programiranje, RAPID, ABB IRB 4600
Objavljeno v DKUM: 21.11.2019; Ogledov: 987; Prenosov: 81
.pdf Celotno besedilo (4,19 MB)

85.
Krmiljenje pnevmatske delovne postaje z vodilom Profinet in krmilnikom Beckhoff : magistrsko delo
Aleš Krošel, 2019, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi je predstavljeno načrtovanje sistema vodenja pnevmatske delovne postaje s krmilnikom Beckhoff preko vodila Profinet. Opisane so prednosti in slabosti uporabe pnevmatskih sistemov. Postopek konfiguracije in snovanja programa je predstavljen s poudarkom na modularni zgradbi programa za krmilnik. Narejen je pregled podprtih programskih jezikov in izbira najustreznejšega glede na zgradbo programa. Kot krmilnik je uporabljen namizni računalnik, ki s pomočjo mrežne kartice komunicira z Beckhoff moduli in tako tvori industrijski krmilnik. Na računalniku je narejen tudi uporabniški vmesnik, ki služi kot vmesnik človek-stroj.
Ključne besede: programiranje, krmilnik Beckhoff, vodilo Profinet, programski jeziki
Objavljeno v DKUM: 21.11.2019; Ogledov: 1012; Prenosov: 173
.pdf Celotno besedilo (3,29 MB)

86.
Uporaba funkcije 'World Zone' v programu RobotStudio : diplomsko delo
Marko Dukarić, 2019, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo zajema predstavitev programske funkcije WorldZone v programskem okolju RobotStudio. Pri tem smo preučili osnovno zamisel programske funkcije ter si podrobno pogledali programiranje funkcije. Med samim postopkom preučevanja smo spoznali, da lahko funkcijo uporabimo v varnostne namene, ter smo jo uporabili v našem zamišljenem primeru. Prav tako smo ob programiranju robotskega programa bolj podrobno spoznali programski jezik RAPID, ter smo napisali navodila za uporabo programskega okolja RobotStudio ter navodila za programiranje RAPID-a.
Ključne besede: RobotStudio, programiranje, World Zone, IRB 1200
Objavljeno v DKUM: 14.11.2019; Ogledov: 767; Prenosov: 106
.pdf Celotno besedilo (1,56 MB)

87.
Avtomatski strojni gorilnik z nadzornim sistemom za distribucijo plina
Jan Tement, 2019, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo se ukvarjali s problemom avtomatizacije strojnega gorilnika. V podjetju Zavar izdelujejo plinsko opremo, med drugim tudi strojne gorilnike za predgrevanje ali gretje raznih obdelovancev iz različnih materialov. Predgrevanje jekla se uporablja predvsem pred varjenjem zvarjencev. Do sedaj se je problem nadzora gorenja, prižiganja in ugašanja gorilnika reševal s pomočjo analognih sistemov (termo členov). Sistem je sicer enostaven za uporabo, vendar ga ne moremo nadgraditi na novejše aplikacije, kot je na primer povezava z robotom. Težavo smo rešili tako, da smo ga avtomatizirali s pomočjo PLK krmilnika, ob upoštevanju vseh standardov in varnostnih predpisov. Naš cilj je, da napravimo popolnoma avtomatiziran strojni gorilnik z avtomatskim prižigom, kontrolo temperature, časovnim delovanjem, samodejnim izklopom, z možnostjo povezave z robotom ter ročnega ali strojnega vžiga, ob upoštevanju vseh standardov in varnostnih predpisov.
Ključne besede: Avtomatski strojni gorilnik, programabilni logični krmilnik, programiranje, plinska tehnika, industrija.
Objavljeno v DKUM: 11.11.2019; Ogledov: 891; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (4,81 MB)

88.
Razvoj in numerična analiza kondenzatorja v procesu zamrzovalnega sušenja : magistrsko delo
Andreas Sarjaš, 2019, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi je obravnavano projektiranje, modeliranje in numerična analiza kondenzatorja v procesu zamrzovalnega sušenja. Po začetni fazi liofilizacije – zamrzovanju, sledi vakuumiranje, da lahko poteče sublimacijsko sušenje. Za doseganje vakuuma skrbita vakuumska črpalka in kondenzator. Ta mora biti pravilno načrtovan, projektiran in izveden, da lahko pride do desublimacije vse vodne pare. Pretoki par med procesom so določeni s spremljanjem kinetike sušenja jagod na laboratorijskem liofilizatorju. Potrebna površina kondenzatorja je določena tako, da je kondenzator sposoben prevzeti več vlage, kot je v enem ciklu sušenja sublimira. Sposobnost desublimacije in ustreznost kondenzatorja je numerično analizirana v programskem paketu ANSYS Fluent s pomočjo doprogramiranih lastnih funkcij za izračun ponora mase vodne pare.
Ključne besede: liofilizacija, zamrzovalno sušenje, projektiranje kondenzatorja, modeliranje kondenzatorja, numerična analiza, programiranje dodatnih funkcij, ANSYS Fluent
Objavljeno v DKUM: 07.10.2019; Ogledov: 1729; Prenosov: 260
.pdf Celotno besedilo (7,24 MB)

89.
Koordinacija blagovnega toka v maloprodajni oskrbovalni verigi
Tea Vizinger, 2019, doktorska disertacija

Opis: Disertacija obravnava koordinacijo blagovnih tokov v maloprodajnih oziroma trgovinskih oskrbovalnih verigah. Zanje je značilno, da delujejo v nenehno spreminjajočem se okolju ter so močno odvisne od povpraševanja končnih odjemalcev. Tipično maloprodajno oskrbovalno verigo sestavlja več trgovin, ki so oskrbovane iz vsaj enega skladišča izbranega trgovca. Da dosežemo usklajenost zalog med objekti dane oskrbovalne verige, je zagotovo najprej potrebno doseči primerno koordinacijo vseh povezanih in odvisnih si aktivnosti, ki spremljajo blagovni tok. Pri gradnji matematičnega modela smo se najprej osredotočili na analizo povpraševanja, medtem ko so dinamično prilagajanje cen, upoštevanje pokvarljivosti itd. predmet nadaljnih raziskav, povezanih s komplementarnim modelom za operativno planiranje blagovnega toka. Idejno je pristop zasnovan tako, da se najprej poišče primerni distribucijski plan (taktični plan) z minimalnimi pričakovanimi stroški distribucije, kot tudi z minimalnimi pričakovanimi stroški rizikov. Problem predstavljamo kot večkriterijski problem optimizacije, predlagani stohastični model za dosego koordinacije pa pri tem kombinira več metod in postopkov iz področij teorije grafov, teorije verjetnosti in operacijskih raziskav. Ker je izbrani problem računsko kompleksen, za njegovo reševanje uporabimo nekaj hevrističnih postopkov lokalnega iskanja ter tudi predlagamo robustni optimizacijski pristop reševanja danega problema. Eksperimentalna študija pokaže, da je za optimizacijski problem mogoče implementirati algoritem, ki da uporabne rešitve.
Ključne besede: Distribucija, Zaloge, Optimizacija, Hevristike, Stohastično programiranje
Objavljeno v DKUM: 01.10.2019; Ogledov: 1692; Prenosov: 140
.pdf Celotno besedilo (3,80 MB)

90.
Optimizacija nabora investicijskih projektov z uporabo matematičnega programiranja : magistrsko delo
Tina Melisa Šimič, 2019, magistrsko delo

Opis: Izbor optimalnih investicijskih projektov za vsako podjetje predstavlja pomemben dejavnik, ki bistveno pripomore k poslovni uspešnosti in doseganju organizacijskih ciljev podjetja. V okviru magistrske naloge smo z uporabo orodij matematičnega programiranja želeli poiskati optimalen nabor projektov, ki so z vidika ekonomskih kriterijev sprejemljivi za vodstvo sodelujočega podjetja, ki razpolaga z omejenimi investicijskimi sredstvi. Predlagani projekti predstavljajo možnosti proizvodnje novih proizvodov, le-ti pa se razlikujejo v vrednosti zahtevane investicije in lokaciji, kjer bi proizvodnja potekala. Z namenom, da podjetju olajšamo izbor najboljših projektov, smo v programu General Algebraic Modeling System (GAMS) razvili več optimizacijskih modelov in jih rešili z uporabo mešanega-celoštevilskega linearnega programiranja (MILP), mešanega celoštevilskega-nelinearnega programiranja (MINLP), mešanega-celoštevilskega ciljnega programiranja (MIGP) in stohastičnega programiranja. Kot glavni ekonomski kriterij, ki smo ga maksimirali, smo v namenskih funkcijah MILP modelov in MINLP modela uporabili neto sedanjo vrednost (NSV). Pri večkriterijskih ciljnih modelih pa smo ekonomskim kriterijem (celotni dobiček, celotni letni stroški,…) dodali tudi ostale kriterije, ki jih ekonomsko ne moremo ovrednotiti, npr. tveganje glede kontrole kakovosti, dodatno zaposlovanje ipd. Glavni pogoj v vseh modelih predstavlja investicijski proračun, ki ga izbrani projekti ne smejo preseči. Iz rezultatov optimizacije smo pri enokriterijski optimizaciji (MILP modeli, MINLP model in stohastični model) ugotovili, da bi bila za podjetje optimalna možnost lastna proizvodnja z začetno investicijo v novo opremo kot tudi proizvodnja na lokaciji partnerskega podjetja, kjer investicija ni zahtevana. Medtem ko so rezultati večkriterijske optimizacije pokazali, da bi bila edina optimalna izbira proizvodnja na lokaciji partnerskega podjetja.
Ključne besede: investicijski projekti, ekonomski kriterij, mešano-celoštevilsko linearno programiranje, mešano-celoštevilsko ciljno programiranje, stohastično programiranje
Objavljeno v DKUM: 17.09.2019; Ogledov: 1457; Prenosov: 0

Iskanje izvedeno v 0.22 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici