1. Optimizacija proizvodnega procesa tesnilnega panelaNikola Đorđević, 2025, magistrsko delo Opis: Proizvodna podjetja si prizadevajo za čim bolj ekonomično rabo materiala in optimizacijo proizvodnih procesov, saj to neposredno vpliva na stroške in konkurenčnost. V magistrskem delu je obravnavana optimizacija postopka varjenja cevi z uporabo matematičnega modela, katerega cilj je minimizacija porabe materiala in izboljšanje pretočnega časa. Model omogoča analitično oceno ključnih parametrov varjenja ter njihovo prilagoditev za doseganje učinkovitejšega proizvodnega procesa.
Po izvedbi izračunov je bil pripravljen praktični prikaz postopka, ki služi kot validacija teoretičnih ugotovitev in ocena uporabnosti modela v realnem proizvodnem okolju. Dodatno je v delu obravnavan koncept vitke proizvodnje, s posebnim poudarkom na metodi Poka-Yoke, ki prispeva k zmanjšanju napak in izboljšanju stabilnosti proizvodnega procesa.
Kot rezultat raziskave so podani predlogi izboljšav, ki poudarjajo ekonomske koristi optimizacije in njeno potencialno implementacijo v proizvodnji.
Ključne besede: optimizacija procesov, proizvodna učinkovitost, industrijska avtomatizacija, izboljšanje delovnih tokov, analiza procesov, stroškovna optimizacija, tehnična učinkovitost, upravljanje virov, zniževanje napak, standardizacija delovnih postopkov, digitalizacija proizvodnje, kakovostna kontrola, merjenje uspešnosti, vitka proizvodnja, časovna učinkovitost, proizvodna analiza, tehnično izboljševanje, vzdrževanje strojev, nadzor nad procesi, učinkovitost sistema, tehnično svetovanje, inženirske rešitve, mehanski sklopi, varjenje, varilni postopki, integracija tehnologije, strojna obdelava, industrija 4.0, CAD/CAM sistemi, prilagajanje proizvodnih postopkov, digitalna transformacija, proizvodno načrtovanje, inovacije v proizvodnji, avtomatizirani sistemi, CNC tehnologija, upravljanje kakovosti, tehnična dokumentacija, razvoj procesov, tehnična optimizacija, racionalizacija virov, zmogljivost strojev, procesna analiza, operativna učinkovitost.
Objavljeno v DKUM: 12.06.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 2
 Celotno besedilo (1,46 MB) |
2. Vpliv pridelovalnega sistema na vsebnost in sestavo organske snovi v tleh : magistrsko deloKaja Mateja Hafner, 2025, magistrsko delo Opis: Talno organsko snov (TOS) sestavljajo živi organizmi, odmrli rastlinski in živalski ostanki na različnih stopnjah razkroja ter humus. TOS izboljšuje rodovitnost tal v smislu hranilne vrednosti in vodno-zračnega režima. Namen raziskave je preučiti vpliv konvencionalnega (KON), integriranega (INT), ekološkega (EKO) in biodinamičnega (BD) pridelovalnega sistema na vsebnost organskega ogljika (OC), humina (HN) in črnega ogljika (BC) v tleh. Vzorce tal (0–20 cm) smo odvzeli v letu 2021 s poskusnega polja UKC Pohorski dvor. Vsebnost OC, HN in BC smo določili po oksidaciji organske snovi s K2Cr2O7 v kislem mediju. Povprečna vsebnost OC je bila v EKO (16,2 g/kg) statistično značilno višja v primerjavi s KON (15,3 g/kg) in kontrolo (15,3 g/kg). V vsebnosti HN med pridelovalnimi sistemi ni bilo značilnih razlik, kar je verjetno posledica velike variabilnosti znotraj KON in INT. Povprečna vsebnost HN je bila najnižja v INT (9,5 g/kg) in najvišja v EKO (11,6 g/kg). Povprečna vsebnost BC je bila statistično značilno višja v kontroli (3,3 g/kg) v primerjavi s KON (2,8 g/kg), INT (2,8 g/kg), EKO (2,9 g/kg) in BD (3,0 g/kg). Rezultati kažejo, da dolgoročna trajnostna raba obdelovalnih površin poveča vsebnost OC in HN v tleh, kar prispeva k boljši kakovosti tal in dolgoročni rodovitnosti.
Ključne besede: organski ogljik, humin, črni ogljik, pridelovalni sistemi
Objavljeno v DKUM: 03.06.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 8
Celotno besedilo (1,43 MB) |
3. Analiza kopilotov: razvoj in razlike pogovornih sistemov umetne inteligenceTamara Šipek, 2025, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo zajema teoretični in aplikativni del. Teoretičen del magistrskega dela je ločen na dva dela. Prvi del predstavlja umetno inteligenco, pregled razvoja umetne inteligence, temeljne koncepte, ki zajemajo strojno učenje, globoko učenje in obdelavo naravnega jezika in se zaključi z etičnimi vidiki umetne inteligence. Drugi del definira pogovorne sisteme umetne inteligence, pregled njihovega razvoja, vrste pogovornih sistemov, ki se ločijo na klepetalne robote, virtualne pomočnike in kopilote in se zaključi z etičnimi vidiki pogovornih sistemov z umetno inteligenco. Začetki umetne inteligence segajo v filozofijo, fikcijo in domišljijo. Ideja, da bi neživim predmetom dali inteligenco, že dolgo fascinira človeštvo. Umetna inteligenca je znanost o ustvarjanju inteligentnih strojev in programov, ki so zmožni delovati podobno kot človeška inteligenca. Pogovorni sistemi umetne inteligence pa so vmesniki za interakcijo z naravnim jezikom, zasnovani za simulacijo človeških pogovorov z uporabo umetne inteligence. V aplikativnem delu naloge smo podrobneje analizirali kopilote in med seboj primerjali izbrane tri: Microsoft Copilot, Aisera Enterprise AI Copilot in GitHub Copilot. Po analizi in pregledu literature smo potrdili naslednje: a) predstavljeni pogovorni sistemi imajo konkretne razlikovalne karakteristike, b) sprejetje in uporaba kopilotov sproža etične pomisleke in c) uporaba kopilotov zvišuje produktivnost uporabnikov.
Ključne besede: umetna inteligenca, pogovorni sistemi, klepetalni roboti, virtualni pomočniki, kopiloti.
Objavljeno v DKUM: 29.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 22
Celotno besedilo (3,64 MB) |
4. Kibernetska varnost in prekrški s področja kibernetske varnostiAndreja Primec, Bojan Tičar, 2024, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Kibernetska varnost je presegla okvirje informatike in zajema že vsa področja družbenega življenja. Vendar poleg ugodnosti, ki jih prinaša digitalizacija, le-ta predstavlja tudi nevarnost zlorabe elektronskega informacijskega potenciala. V Sloveniji ima pravica do kibernetske varnosti ustavne pravne podlage, sama informacijska varnost kot ožji del kibernetske pa je urejena v uredbah in direktivah EU. Kibernetska varnost igra ključno vlogo v delujoči ureditvi varnega pretoka informacij, integriteti celotnega informacijskega sistema in v preprečevanju zlorab pri uporabi digitalnih informacij. Pravna ureditev kibernetske in informacijske varnosti pomeni zagotavljanje ustreznega normativnega okvira, ki pravno omogoča nemoteni pretok elektronskih informacij brez nepooblaščenega dostopa tretjih, kakor tudi varuje uporabnike pred zlorabo ali uničenjem le-teh. Kibernetska varnost vključuje zaupnost, integriteto in dostopnost informacij, pa naj bodo le-te v digitalni, tiskani obliki ali kakšni drugi obliki. Poleg tega prispevek predstavlja analizo pravne ureditve predpisovanja in sankcioniranja prekrškov na področju kibernetske oz. informacijske varnosti z vidika sodobne slovenske informacijske zakonodaje.
Ključne besede: kibernetska varnost, kibernetska ureditev, informacijski prekrški, sodobna informacijska zakonodaja, informacijski sistemi
Objavljeno v DKUM: 16.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 0 |
5. Optimizacija procesa razvoja programskih rešitevBor Bogožalec, 2025, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava optimizacijo procesov razvoja programske opreme v Kontroli Zračnega Prometa Slovenije (KZPS) s poudarkom na izzivih, ki jih predstavljajo varnostno kritični sistemi v kontroli zračnega prometa. Ocenjuje integracijo metodologij Agile, zlasti SafeScrum in Kanban, za reševanje težav, kot so dolgi časovni okviri projektov, pomanjkanje medoddelčne preglednosti in neučinkovitost pri upravljanju poročil o težavah. Izvedena je bila primerjalna analiza testiranih orodij, vključno s fizičnimi tablami Kanban in sistemi za sledenje, ki temeljijo na MS Excelu, da bi ugotovili njihovo primernost za edinstvene operativne potrebe KZPS. Ugotovitve kažejo, da hibridna rešitev, ki združuje ta orodja, izboljša nadzor nad projektom, poenostavi razvrščanje nalog po prednosti in zagotavlja spoštovanje strogih varnostnih standardov, kot je ED-153.
Ključne besede: Varnostno kritični sistemi, letalstvo, agilne metodologije, MS Excel, SafeScrum.
Objavljeno v DKUM: 13.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 10
Celotno besedilo (2,97 MB) |
6. Inteligentni sistemi v železniškem prometu : Zapiski predavanj 1. delMitja Klemenčič, 2019, drugo učno gradivo Ključne besede: mobilnost, javni promet, železniški promet, inteligentni sistemi, sledenje vlakov, ERTMS, European Rail Traffic Management, učbeniki
Objavljeno v DKUM: 12.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 2
Celotno besedilo (2,03 MB) |
7. Daljinsko in porazdeljeno vodenje s pomočjo OPC UA vmesnika : diplomsko deloKevin Furman, 2025, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo preučuje uporabo protokola OPC UA za povezovanje industrijskih naprav, tako komercialnih kot odprtokodnih rešitev. Namen je bil preizkusiti delovanje OPC UA v različnih okoljih, vključno z integracijo v SKADA sistem iFIX in mobilnimi aplikacijami. Uporabljene metode vključujejo konfiguracijo OPC UA strežnikov in odjemalcev ter prenos podatkov prek različnih naprav. Rezultati kažejo, da OPC UA omogoča učinkovito povezovanje, vendar zahteva optimizacijo za realno-časovne aplikacije. Priporočila vključujejo izboljšanje interoperabilnosti in podpore za novejše OPC UA FX.
Ključne besede: avtomatizacija, PLK, OPC UA vmesnik, SCADA sistemi, komunikacijski protokoli, Raspberry Pi
Objavljeno v DKUM: 08.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 15
Celotno besedilo (2,04 MB) |
8. Oblikovanje ukazov pri uporabi pogovornih sistemovMladen Borovič, 2025, drugo učno gradivo Opis: Učno gradivo opisuje izjemen in hiter napredek pogovornih sistemov umetne inteligence, od preprostih do naprednih, ki danes obravnavajo kompleksne naloge in postajajo nepogrešljivi v različnih panogah. Poudarja, da se sistemi hitro izboljšujejo v razumevanju konteksta in zagotavljanju natančnih odgovorov, kar spreminja način uporabe tehnologije. Zaradi tega avtor uvaja pojem oblikovanja ukazov (prompt engineering) kot ključne veščine za učinkovito komunikacijo s temi sistemi in pridobivanje najboljših rezultatov. Gradivo služi kot praktičen vodič za obvladovanje te veščine, čeprav avtor priznava, da bo nadaljnji razvoj morda to znanje v prihodnosti naredil nepotrebno. Kljub temu ostaja pomembnost jasne komunikacije, saj so pogovorni sistemi le razširitev naše potrebe po njej v digitalnem svetu.
Ključne besede: umetna inteligenca, pogovorni sistemi, oblikovanje ukazov
Objavljeno v DKUM: 06.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 2
Celotno besedilo (1,22 MB) |
9. Zasnova vpenjalnega sistema za obdelavo kovaških obreznih orodij z žično erozijo : diplomsko deloMaks Mikša, 2024, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo se ukvarja z izboljšanjem procesa žične elektro erozijske obdelave (WEDM) v podjetju Marovt d.o.o.. Glavni cilj naloge je konstruiranje in izdelava namenske vpenjalne naprave, za hitrejše in hkrati natančnejše vpenjanje obdelovancev. Naprava odpravlja potrebo po večkratnem centriranju in merjenju, kar znatno skrajšuje čas obdelave in povečuje učinkovitost. Vpenjalna naprava je izdelana iz nerjavečega jekla. Rezultati diplomskega dela so izboljšanje delavnih procesov, zmanjšanje proizvodnih stroškov in povečanje konkurenčnosti podjetja.
Ključne besede: žična elektro erozijska obdelava, kovanje, obrezovanje, vpenjalni sistemi, mehanska obdelava
Objavljeno v DKUM: 11.04.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 38
Celotno besedilo (2,14 MB) |
10. Primerjalna analiza vpliva umetne inteligence in kibernetske varnosti na lokalne in oblačne sisteme ERPKatja Deržič, 2025, magistrsko delo Opis: Na področju digitalnega poslovanja se podjetja srečujejo z vedno večjimi težavami v svojih poslovnih procesih, zato sta umetna inteligenca in kibernetska varnost sestavni del sistemov ERP. S pomočjo le-teh se v sistemih ERP uporablja za boljšo avtomatizacijo poslovnih procesov in zagotavljanje večje varnosti podatkov. Podjetja se odločajo, ali bodo uporabljala sisteme ERP ali sisteme ERP v oblaku, čeprav se dandanes zaradi naprednejših funkcionalnosti večina podjetij odloča za sisteme ERP v oblaku. Sistemi ERP se vse bolj prilagajajo specifičnim industrijskim panogam, kar pomeni, da so že vnaprej konfigurirani za posamezna področja dela. V sistemih ERP se pojavijo kibernetski varnostni ukrepi, ki vključujejo pogoste varnostne ocene in posodobitve programske opreme, ki zmanjšujejo verjetnost morebitnih vdorov. S preučevanjem vedenjskih trendov ima umetna inteligenca ključno vlogo pri prepoznavanju nenavadnih dejavnosti in preprečevanju varnostnih napadov, ko se zgodijo.
V magistrskem delu predstavljamo funkcionalnosti, razvoj, vrste, prednosti in slabosti, uvajanje, trende in globalne ter lokalne ponudnike za sisteme ERP, sisteme ERP v oblaku, umetno inteligenco in kibernetsko varnost. V sedmem poglavju smo predstavili primerjalno analizo vpliva umetne inteligence in kibernetske varnosti na sisteme ERP in sisteme ERP v oblaku. Skozi delo smo prišli do ugotovitve, da vgradnja umetne inteligence v sisteme ERP povečuje avtomatizacijo poslovnih procesov in zmanjšuje človeške napake, medtem ko kibernetska varnost varuje podatke z različnimi zaščitnimi varnostnimi ukrepi. V prihodnosti pričakujemo še večjo integracijo sistemov ERP z drugimi informacijskimi tehnologijami, vključno z internetom stvari in napredno analitiko podatkov. S tem bodo podjetja dosegla še večjo povezanost, avtomatizacijo ter boljšo zaščito in sledljivost podatkov.
Ključne besede: sistem ERP, sistem ERP v oblaku, razlika med lokalno nameščenimi sistemi ERP in sistemi ERP v oblaku, umetna inteligenca, kibernetska varnost ter primerjalna analiza vpliva umetne inteligence in kibernetske varnosti na sistem ERP in sistem ERP v oblaku.
Objavljeno v DKUM: 09.04.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 44
Celotno besedilo (2,23 MB) |
