| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 21
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
JEZIKOVNA KOPEL PRI MATEMATIKI V 2. RAZREDU DEVETLETNE OSNOVNE ŠOLE
Mojca Halužan, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga Jezikovna kopel v 2. razredu devetletne osnovne šole zajema projektno učno uro matematike v drugem razredu z eno izmed novejših oblik poučevanja tujih jezikov- jezikovno kopeljo (v zadnjem času se uveljavlja termin CLIL, ang. Content and Integrated Language Learning). V prvem, teoretičnem delu so predstavljena jezikoslovna, pedagoška, psihološka in didaktična izhodišča poučevanja in učenja tujega jezika. Podrobneje je opisan sodoben pristop — t.i. jezikovna kopel oz. CLIL, ter teoretičen vpogled v sestavo učnega projekta. V drugem, praktičnem delu je predstavljen opis poteka učnega projekta, kjer sem na slovenski osnovni šoli poučevala matematiko v angleščini in sicer v 2. razredu. Projekt se je izkazal za drugačen, učencem zanimivejši način učenja učnih vsebin (npr. matematike). Sredstvo komunikacije in različne dejavnosti in aktivnosti so jih pritegnile in navdušile tako, da so učence zanimale ne samo vsebine, temveč so bili motivirani tudi za pridobitev znanja iz tujega jezika.
Ključne besede: Jezikovna kopel (Clil), projektna učna ura, poučevanje tujega jezika na razredni stopnji OŠ
Objavljeno: 17.11.2009; Ogledov: 2999; Prenosov: 274
.pdf Celotno besedilo (6,96 MB)

2.
UČENJE TUJEGA JEZIKA V 1. TRILETJU OSNOVNE ŠOLE IN CLIL
Damjana Kralj, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljen sodoben pristop k poučevanju tujega jezika CLIL. Navedla sem pomembne prelomnice v razvoju CLIL-a skozi čas. Prikazala sem modele poučevanja tujega jezika v Sloveniji in drugod po svetu. V nadaljevanju sem predstavila zgodovino CLIL-a, kako CLIL deluje, zakaj je pomemben, katere so njegove prednosti, zakaj je CLIL eden izmed uspešnih pristopov poučevanja tujega jezika v otroštvu, kateri so tipi CLIL-a in pa primere CLIL-a v slovenskih šolah. V empiričnem delu diplomske naloge sem prikazala stališča učencev prvega triletja osnovne šole do učenja nemškega jezika po sodobnem pristopu CLIL. Rezultati kažejo, da je zanimanje učencev za učenje nemškega jezika po sodobnem pristopu CLIL veliko. Raziskava je pokazala tudi, da se učencem učenje nemškega jezika po sodobnem pristopu CLIL zdi zanimivo vendar si kljub temu ne želijo več ur poučevanja nejezikovnih predmetov v nemškemu jeziku.
Ključne besede: CLIL, učenje nemškega jezika, prvo triletje
Objavljeno: 06.09.2010; Ogledov: 2947; Prenosov: 414
.pdf Celotno besedilo (690,47 KB)

3.
ZGODNJE UČENJE TUJEGA JEZIKA NEMŠČINE IN OCENJEVANJE
Tina Grmek, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Zgodnje učenje tujega jezika nemščine in ocenjevanje predstavlja temo, ki je v šolstvu zelo aktualna. Učenje tujega jezika načeloma velja v razvoju otroka za pomembno prednost, saj so prav otroci dovzetnejši za sprejemanje novega. Tako se tudi novega — tujega jezika hitreje naučijo in ga uspešneje uporabljajo. V diplomski nalogi je v prvem delu predstavljena teorija zgodnjega učenja tujega jezika, ki je pomemben uvod v glavno temo naloge — ocenjevanje. Prikazuje starost, primerno za začetek učenja tujega jezika, metode, s katerimi lahko učitelji izpeljejo pouk v zgodnjem obdobju (klasično zgodnje poučevanje tujega jezika, jezikovna kopel ali učenje skozi igro), in potek tega učenja na prvi stopnji osnovne šole v Sloveniji; tukaj je v celoti na kratko predstavljen tudi slovenski šolski sistem. Da pa lahko učitelj spremlja, kako učenec pri učenju tujega jezika napreduje, mora njegovo znanje tudi preveriti in ovrednotiti. Tej temi je namenjen drugi del naloge, v katerem je predstavljen problem ocenjevanja pri zgodnjem učenju tujega jezika nemščine v prvi triadi osnovne šole (od prvega do tretjega razreda) v Sloveniji, v Italiji in na Poljskem. Raziskava, kako vrednotijo učenčevo znanje pri zgodnjem učenju tujega jezika nemščine v osnovni šoli v teh treh evropskih državah, je pokazala, da ocenjujejo v Sloveniji in na Poljskem opisno, medtem ko v Italiji od leta 2010 številčno od 1—10. Vedno bolj pa se v Sloveniji razvija, drugod po Evropi pa že uporablja aktualni model zgodnjega poučevanja tujega jezika — jezikovna kopel ali CLIL. Žal se takšen pouk izvaja le projektno. Pomembno vprašanje, ki se pojavlja pri poučevanju tujega jezika po metodi CLIL, je, kako vrednotiti učenčevo znanje. Ali naj učitelj ocenjuje tuji jezik ali na primer matematiko ali oboje skupaj? Naj ocenjuje eksplicitno ali implicitno? Predlog, ki je predstavljen v tej nalogi, odgovarja na zastavljeno vprašanje. Izdelan je primer ocenjevalnega portfolia ali listovnika, ki ga lahko uporablja učitelj kot pomoč pri ocenjevanju učenčevega znanja pri pouku matematike v tujem jeziku — CLIL . To je alternativna oblika ocenjevanja, ki jo v Italiji že uporabljajo, v Sloveniji pa samo na nekaterih osnovnih šolah, vendar šele v drugi in tretji triadi; prav tako tudi na srednjih šolah, gimnazijah in fakultetah. Poleg ocenjevalnega portfolia je predlagan še portfolio za učence, s katerim lahko sami preverijo in ovrednotijo svoje znanje (prav tako pri pouku matematike v tujem jeziku — CLIL). Pomembno je poudariti, da se lahko oba portfolia, ki sta v pomoč učiteljem in učencem, uporabljata tudi pri drugih predmetih, ki se izvajajo po metodi CLIL.
Ključne besede: zgodnje učenje, tuji jezik nemščina, osnovna šola, vrednotenje znanja, ocenjevanje znanja, CLIL-pouk, portfolijo (listovnik).
Objavljeno: 21.10.2010; Ogledov: 3744; Prenosov: 505
.pdf Celotno besedilo (2,19 MB)

4.
MEDPREDMETNO POVEZOVANJE ANGLEŠKEGA JEZIKA IN GEOGRAFIJE V OSNOVNI ŠOLI
Darja Lebeničnik, 2014, diplomsko delo

Opis: Vseživljenjsko učenje je v današnjih hitro spreminjajočih se sodobnih razmerah nujno potrebno za lažje življenje in razvoj. To je celostno učenje, kjer posameznik ne pridobi le informacij in znanja, temveč takšno znanje tudi razume. V šoli se zato vedno bolj uveljavlja medpredmetno povezovanje, ki učence pripelje do povezovanja znanja v celoto. V diplomskem delu smo predstavili medpredmetno povezovanje, oblike dela in dejavnike, ki nanj vplivajo. S koreliranjem angleščine in geografije, še posebej s poudarkom na timskem delu, smo se osredotočili na komunikacijo pri pouku nejezikovnih predmetov. Pri tem smo izpostavili metodo CLIL (Content and Language Integrated Learning). Z analizo učnih načrtov geografije in angleščine (2011) smo ugotovili, s katerimi predmeti je predvideno medpredmetno povezovanje ter podali ideje za medpredmetno povezovanje angleščine in geografije v osnovni šoli. Empirični del temelji na izvedbi učne ure medpredmetnega povezovanja angleščine in geografije ter rezultatih anketnih vprašalnikov, ki smo jih razdelili med učence po izvedbi le-te. Rezultati so pokazali, da je večini anketiranih učencev takšno povezovanje angleščine in geografije všeč, učna ura se jim je zdela zanimiva in znanje, ki so ga tako pridobili, so označili za uporabno. Večina v raziskavo vključenih učencev si takšnega povezovanja želi tudi prihodnosti.
Ključne besede: didaktika geografije, didaktika angleščine, medpredmetno povezovanje, timsko delo, CLIL, mediji.
Objavljeno: 23.01.2015; Ogledov: 1078; Prenosov: 309
.pdf Celotno besedilo (2,84 MB)

5.
KOMPETENZEN EINES CLIL-LEHRERS
Anja Gradišnik, 2012, diplomsko delo

Opis: Slowenien stand schon immer unter dem Einfluss verschiedener Länder, es war schon immer mehrsprachig. 2004 trat Slowenien der EU bei und übernahm damit auch die sprachenpolitischen Ziele der Union. Die Mehrsprachigkeit der EU wird als ein Teil der Kulturelen Vielfalt verstanden. Zu den Zielen der EU gehört unter anderen, dass jeder EU-Bürger neben seiner Muttersprache noch zwei weitere Fremdsprachen sprechen soll. Deshalb ist die Aufgabe der Mitgliedstaaten diese Sprachenziele zu verwirklichen. Slowenien versucht den sprachenpolitischen Zielen der EU gerecht zu werden und begann im Jahr 2008/09 mit dem Projekt eine zweite Fremdsprache als ein Pflichtfach ab der 7. Klasse einzuführen. Zuerst haben an diesem Projekt nur 47 Schulen teilgenommen, bis 2011/12 sollten allmählich alle slowenischen Schulen die zweite Fremdsprache als ein Pflichtfach eingeführt haben. Wegen des immer schneller werdenden Lebenstempos, gilt es auch die Ansätze, die bisher im fremdsprachlichen Unterricht verwendet wurden, zu überdenken und neue, flexiblere und effektivere Methoden in den Unterricht einzubeziehen. Ein aktueller und in Europa favorisierter Ansatz ist CLIL. In der vorliegenden Diplomarbeit wird gezeigt, wie sich CLIL in Europa allmählich durchsetzt und wie das mit der Ausbildung der CLIL-Lehrer in Zusammenhang steht. In einigen europäischen Ländern werden CLIL-Lehrer schon erfolgreich ausgebildet, die Lage in Slowenien ist aber ein wenig kompliziert. Da der CLIL-Unterricht in Slowenien noch in der Anfangsphase ist, galt es ihn zunächst genau zu diagnostizieren, um dann Vorschläge für die Zukunft ausarbeiten zu können. Die slowenische Gesetzgebung erlaubt kein systematisches Einführen von CLIL, deswegen lebt CLIL in Slowenien anhand verschiedener Projekte, an denen die Lehrer freiwillig teilnehmen können. Wegen der Bemühungen einiger Fakultäten und der Selbstinitiative der Lehrer erzielt CLIL auch in Slowenien die ersten Erfolge. Im theoretischen Teil dieser Diplomarbeit wurde ein Katalog an Kompetenzen herausgearbeitet, an Hand dessen die Interviews mit den vier Lehrerinnen, die an einer Grundschule im Nord-östlichen Teil von Slowenien CLIL-Unterricht ausführen, gemacht wurden. Weil es in Slowenien noch keine regulären Bildungsgänge gibt, die CLIL-Lehrer ausbilden würden, scheinen die verschiedenen Projekte und Ausbildungsseminare die am besten geeignete Lösung zu sein. Die Interviews zeigten, dass die jetzige Situation, wie CLIL in Slowenien ausgeführt wird, nämlich im Tandem der Fremdsprachenlehrerin und der Primärstufenlehrerin, entsprechend ist und sichtbare Erfolge liefert. Weil die Fremdsprachenlehrerinnen sich in jahrelangen Projekten ausgebildet haben, weisen sie mehrere Kompetenzen auf, als die beiden Primärstufenlehrerinnen und sind damit die kompetenteren CLIL-Lehrerinnen. Für die Zukunft sollten auch die Primärstufenlehrerinnen eine Möglichkeit bekommen, sich in CLIL ausbilden zu können, wobei bei ihrer Ausbildung andere Schwerpunkte betrachtet werden müssten. An der Grundschule, an der die Interviews gemacht wurden, erzielt CLIL sichtbare Erfolge, sollte damit weitergeführt und unterstütz werden.
Ključne besede: EU, CLIL, Fremdsprachenlehrer, Primärstufenlehrer, Ausbildung der CLIL-Lehrer, Kompetenzen.
Objavljeno: 16.05.2012; Ogledov: 1650; Prenosov: 157
.pdf Celotno besedilo (1,02 MB)

6.
7.
GARDNERS INTELLIGENZEN IN INTERGRIERTEN FREMDSPRACHEN- UND SACHFACHLERNEN
Karmen Kukovec, 2013, diplomsko delo

Opis: Die Intelligenz ist ein sehr komplexer Begriff. Für manche bedeutet die Intelligenz, dass man gute Leistungen in der Schule erbringt oder sich erfolgreich im Leben durschlägt, für andere wiederum bedeutet sie, dass man gewisse Aufgaben oder Probleme schnell und effektiv lösen kann. Die Intelligenz ist ein sehr wichtiger Faktor in Leben jedes einzelnen Menschen. Viele Wissenschaftler haben die Intelligenz schon erforscht. Einer der Wissenschaftler, der die Intelligenz erforscht ist der Psychologe Howard Gardner. Seine Theorie von den multiplen Intelligenzen könnte dem Schulsystem hilfreich sein, denn die Schüler werden motivierter durch die Einsetzung einzelner Intelligenzen. Diese Diplomarbeit hat zwei ausgewählte Aspekte, aus zwei Gebieten, die näher vorgestellt und untersucht werden. Die Aspekte sind aus dem Gebiet Psychologie, die Intelligenztheorie von Gardner, die multiplen Intelligenzen, in dem Zusammenhang mit dem integrierten Fremdsprachen- und Sachfachlernen (CLIL), und aus dem Gebiet Schule. Die Untersuchung beinhaltet einige Beobachtungen der Unterrichtstunden in denen integriertes Fremdsprachen- und Sachfachlernen ausgeübt wird. Es wird beobachtet, ob multiple Intelligenzen nach Gardner in diesen CLIL-Unterrichtstunden auftreten, und wenn, in welchen Ausmaße.
Ključne besede: Schlüsselwörter: Intelligenztheorien, Howard Gardner, multiple Intelligenzen, integriertes Fremdsprachen- und Sachfachlernen (CLIL), Auswirkung von CLIL in Europa und Slowenien
Objavljeno: 10.07.2013; Ogledov: 1004; Prenosov: 48
.pdf Celotno besedilo (1,17 MB)

8.
Der didaktische Ansatz CLIL am Beispiel des Projekts Sprachinkubator
Jasmina Mlinarič, 2013, diplomsko delo

Opis: In der Diplomarbeit wird in erster Linie ein Ansatz vorgestellt, der noch nicht so bekannt ist. Es geht um den Ansatz CLIL (Content Language Integrated Learning), bei dem es darum geht, dass eine Fremdsprache benutzt wird, um einen nichtsprachlichen Inhalt zu vermitteln. Das ist ein spezieller didaktischer Ansatz, der für alle Altersgruppen geeignet ist. Vor allem ist er auch für den frühen Fremdsprachenerwerb geeignet, weil es Kindern leicht fällt eine Fremdsprache zu erlernen, da sie im frühen Alter sehr schnell und spontan lernen. Kinder haben im frühen Kindesalter bestimmte kognitiv- psychologische Voraussetzungen, weswegen sie für das Lernen motiviert sind und genau diese Voraussetzungen sollte man nutzen. Wenn sich der Fremdsprachenerwerb dem Mutterspracherwerb annähert, wird der Erwerb einer Fremdsprache für Kinder optimaler und effektiver. CLIL ist ein neuartiger und herausgreifender pädagogischer Ansatz geworden, auch wenn seine Ursprünge bis über 2000 Jahre zurückgreifen. In erster Linie geht es um das Integrieren von sprachlichem und fachlichem Lernen. Es geht darum natürliche Lernsituationen nachzuahmen, so dass die Kinder einsehen, dass jede Tätigkeit einen Sinn hat. Dadurch wird das Interesse der Kinder geweckt und die Motivation erhöht. Deswegen unterscheidet sich der CLIL-Ansatz wesentlich vom traditionellen Fremdsprachenunterricht, worüber in der Diplomarbeit geschrieben wird. Es wird darüber geschrieben, für welche Fächer und Bereiche dieser Ansatz geeignet ist. Außerdem werden die wichtigsten Kompetenzen aller CLIL-Akteure diskutiert, da sie sich gegenseitig beeinflussen. Jeder CLIL-Akteur hat seine Aufgaben zu erfüllen und hat auch bestimmte Eigenschaften. CLIL-Akteure sind intern und extern, d. h. Lehrer, Schüler, Eltern und außerschulische Faktoren und alle spielen dabei eine große Rolle. Im empirischen Teil der Diplomarbeit wird ein Projekt vorgestellt, dessen Name Sprachinkubator ist. Es wird darüber geschrieben, wie es zu diesem Projekt kam und welche Module im Rahmen dieses Projekts schon ausgeführt wurden. Dazu wird noch genauer, detaillierter das Modul Deutsch mit Freude und Freunden vorgestellt, zu dem es CLIL- Unterrichtsvorbereitungen jeder einzelnen Unterrichtseinheit, deren Ziele, Ablaufbeschreibung und Materialangaben gibt.
Ključne besede: CLIL, Didaktischer Ansatz, CLIL-Akteure, Sprachinkubator
Objavljeno: 11.09.2013; Ogledov: 925; Prenosov: 66
.pdf Celotno besedilo (1,20 MB)

9.
Teaching History through English
Andreja Lasnik, 2013, diplomsko delo

Opis: This diploma thesis discusses Content and Language Integrated Learning (CLIL) as a new and innovative educational approach in different countries with the emphasis on the current status of CLIL in Slovenia. However, the main focus of the diploma thesis is to discuss the extent of using English in History lessons and out-of-school activities related to history topics among Year 8 and Year 9 primary school learners. Although CLIL has been part of the national curricula in several countries in Europe, Canada and the United States, it still has not been formally established in Slovenia. Therefore, one of the main purposes of the diploma thesis is to raise awareness about positive effects of CLIL on the learners and teachers and discuss some key suggestions for its implementation in the Slovenian primary schools. The diploma thesis provides different examples of CLIL History lesson plans and considerations for teachers on how History lessons could be taught in English as a foreign language. In the empirical part of the thesis I investigate the use of English in History lessons. This represents the basic question of the research and the starting point for the following sub-questions regarding the manner and the place of the use of English. The survey data was collected by means of a questionnaire, which was distributed to the learners of Year 8 and Year 9 in four Slovenian primary schools (N= 195). The results show that Year 8 and Year 9 learners in rural or urban primary schools rarely use English in History lessons. Age and the location of primary schools in most cases do not have a statistically significant effect on the use of English in History lessons or on the students’ out-of-school activities related to history topics. The respondents use English history websites and watch English history documentaries and films more frequently than read English history books. The students want to use English in History lessons more often.
Ključne besede: CLIL, English language, History, teacher, learner
Objavljeno: 29.05.2014; Ogledov: 876; Prenosov: 79
.pdf Celotno besedilo (1,73 MB)

10.
POUČEVANJE ŠPORTA V NEMŠČINI
Špela Paš, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Poučevanje športa v nemščini je predstavljen projekt poučevanja športa v nemščini. Namen je bil raziskati zaznavanje in zanimanje učencev 2. razreda osnovne šole za pouk športa v nemščini. Teoretični del smo razdelili na tri poglavja. Ta poglavja so šport, tuji jeziki in pridobivanje tujega/prvega jezika ter medpredmetno povezovanje. Predstavljamo glavne vsebine poučevanja športa na razredni stopnji. V prilogah smo dodali učne priprave, ki smo jih izvedli med projektom v razredu. Prav tako nas je zanimalo, ali je za izvajanje pouka športa v nemščini potrebno predznanje tujega jezika. Predstavili smo tudi metodo CLIL, njen namen in prednosti. Empirični del predstavlja projekt in izvedbo le-tega. Z empiričnim delom smo želeli pridobiti povratno informacijo otrok 2. razreda osnovne šole, kako so doživeli izvajanje športa v nemščini, kaj so se naučili ter ali so doma povedali, da imajo »drugačen« šport. Rezultati kažejo, da je mnenje učencev o projektu pozitivno, da so razumeli navodila dejavnosti športa v nemščini ter se naučili novih tuje-jezikovnih struktur.
Ključne besede: Ključne besede: učenje, tuji jezik, nemščina, šport, CLIL
Objavljeno: 04.06.2014; Ogledov: 815; Prenosov: 124
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

Iskanje izvedeno v 0.29 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici