1. Nezakonita trgovina z ogroženimi vrstami ptic : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeIza Sekirnik, 2023, diplomsko delo Opis: Diplomska naloga obravnava ekološko kriminaliteto, ki postaja ena vse bolj aktualnih problematik sodobnega sveta. Naloga v ospredje postavlja osvetlitev kriminala nezakonitega trgovanja z zaščitenimi živalskimi vrstami kot so ptice po svetu, v Evropski uniji in Sloveniji. Za lažjo predstavitev dejanskega obsega nezakonite trgovine z ogroženimi vrstami ptic je kot primer navedenih nekaj držav, kjer je bila tovrstna problematika zaznana skozi leta. Naloga zajame tudi pravne okvirje v Sloveniji in Evropski uniji kot tudi njuno vpetost v problematiko, kot članici svetovne Konvencije CITES o varovanju zaščitenih živalskih in rastlinskih vrst. Konvencija CITES je globalno pomembna, saj tvori in sproti ureja seznam ogroženih vrst in jih tako posledično varuje s pravnimi okvirji, ki veljajo za vse države članice, katerih število se konstantno povečuje. S pomočjo sekundarne analize virov je v diplomskem delu izvedena raziskava na temo zaznavanja nezakonite trgovine z ogroženimi vrstami ptic, njenem porastu skozi leta, najbolj izpostavljenih državah in vrstah ptic ter o kaznih, ki so dodeljene storilcem. Diplomsko delo se zaključuje v spoznavanju, da se porasta tovrstne kriminalitete zaveda vse več držav, kar se kaže v želji po odkrivanju same nezakonite trgovine z zaščitenimi vrstami ptic, sprejemanju Konvencije CITES, medijski izpostavljenosti, pravnih ureditvah na tem področju, predvsem pa v obstoju novejših raziskav o pojavnosti tovrstne kriminalitete in v globalnem pristopu do reševanja oziroma odpravljanja problematike.
Ključne besede: ekologija, kriminaliteta, ogrožene vrste ptic, trgovanje, CITES, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 21.09.2023; Ogledov: 374; Prenosov: 34
 Celotno besedilo (980,75 KB) |
2. Nosorogi kot najbolj ogrožena živalska vrsta : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Informacijska varnostSanja Radić, 2020, diplomsko delo Opis: Nosorogi, čeprav so že stoletje na listi ogroženih vrst, še vedno ostajajo na tem položaju, ker afriška vlada nima ne politične volje ne prave podlage ali finančne podpore, ki bi lahko zaščitila to vrsto živali. Trgovina z nosorogi je bila prepovedana že v letu 1977, vendar njen primarni namen ni bil dosežen v pričakovanem smislu. Trenutno stanje kaže na potrebo po vzpostavitvi ustrezne politične in zakonske podlage ter uvedbo strategij, ki se bodo lahko učinkovito borile proti nezakoniti trgovini z nosorogi in nosorogovimi rogovi. V ta kontekst je treba vključiti mednarodne organizacije ter uskladiti nacionalne smernice in zakonodajo zahtevam CITES.
Število ubojev nosoroga z nezakonitim divjim lovom, vzpostavljen črni trg z nosorogovimi rogovi in prepričanje potrošnikov o zdravilnih učinkih nosorogovega roga je treba dokončno zatreti. Samo s trdnimi prizadevanji, ustreznimi oprijemi in nenehnim spremljanjem dogajanja na trgu nezakonite trgovine z nosorogi in nosorogovimi rogovi je mogoče preprečiti nadaljnjo škodo in dokončno izumrtje tega mističnega, prazgodovinskega bitja. Legalizacija lahko privede do nekaterih pozitivnih učinkov, ki jih številni raziskovalci, pristaši vzreje nosorogov in lastniki afriških rezervatov vidijo v tem predlaganem konceptu. Kljub vsem navedenim pozitivnim učinkom legalizacije pa ni mogoče predvideti, ali morda omenjena poteza prinaša tudi negativne posledice. Nekateri zagovorniki legalizacije namreč predlagajo vzrejo živali zaradi pridobivanja rogov. V tem primeru gre za prilagajanje trga organizirani kriminaliteti, ne pa prilagajanje situacije živalski vrsti in njihovim potrebam po zagotavljanju osnovnih življenjskih potreb. Dejstvo je, da je treba trg z nosorogovimi rogovi zatreti, ne pa prilagajati luksuznim potrebam človeka.
Ključne besede: diplomske naloge, ogrožena vrsta, organizirana kriminaliteta, divji lov, nezakonita trgovina, CITES
Objavljeno v DKUM: 11.02.2020; Ogledov: 1215; Prenosov: 302
Celotno besedilo (1,22 MB) |
3. Nezakonita trgovina z morskimi datlji v IstriBojan Dobovšek, Tadeja Jenić, 2014, izvirni znanstveni članek Ključne besede: varstvo okolja, pravna ureditev, mednarodni sporazumi, zaščitene vrste, CITES, školjke, morski datlji, nezakonita trgovina, ekološka kriminaliteta, Istra
Objavljeno v DKUM: 21.12.2015; Ogledov: 1372; Prenosov: 52
 Povezava na celotno besedilo |
4. Mednarodna trgovina s prostoživečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami ter izvajanje konvencije CITES : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko deloUrška Franko, 2014, diplomsko delo Opis: Nezakonita trgovina s prostoživečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami je novodoben pojav in tema mnogih razprav na lokalni in globalni ravni. Vključuje vsa protipravna dejanja, od tihotapljenja, ulova, zbirateljstva ogrožene živalske ali rastlinske vrste do nezakonite trgovine. Kaže se v različnih oblikah, najnevarnejša pa je tista, ki zadeva organizirano strukturo kriminala. Poteka preko neformalnih mrež, zato je njen obseg nemogoče točno izmeriti. Gonilna sila nezakonite trgovine so potrošniki, ki povprašujejo predvsem po heterogenih osebkih, ki se uporabljajo za različne namene, kot so kuhinjske specialitete, tradicionalna medicina, dekorativni predmeti za notranjo opremo bivalnih prostorov, modni dodatki ali hišni ljubljenčki.
Namen diplomskega dela je bil predstaviti nezakonito trgovino s prostoživečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami, njene značilnosti, globalni obseg, posledice in ključne krivce za njen obstoj ter spoznati novodobne tehnike tihotapljenja, ki jih uporabljajo storilci kaznivih dejanj pri izvajanju nezakonitih dejavnosti. Ugotovili smo, da so številčno najbolj tihotapljeni živalski in rastlinski osebki oziroma njihovi deli sloni, nosorogi, vrste velikih azijskih mačk, želve in morske školjke, zato smo jih podrobneje opredelili, prav tako pa smo predstavili vrednosti eksotičnih živali in njihovih delov na svetovnih črnih trgih v letu 2014.
Nezakonita trgovina s prostoživečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami je transnacionalna oblika kriminalitete, zato je za preprečevanje tega pojava ključno še bolj okrepljeno sodelovanje med državami, mednarodnimi organizacijami, podjetji in posamezniki. Pomembni so tudi drugi preventivni ukrepi, ki bi pripomogli k zmanjšanju te problematike. Eden glavnih mednarodnih instrumentov za zaščito živali in rastlin je tudi Konvencija o mednarodni trgovini z ogroženimi prostoživečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami (konvencija CITES), ki poskuša na podlagi dovoljenj in potrdil zagotoviti, da se nobena živalska ali rastlinska vrsta zaradi mednarodne trgovine ne bi uporabljala netrajnostno.
Ključne besede: ekološka kriminaliteta, organizirana kriminaliteta, ogrožene živalske vrste, ogrožene rastlinske vrste, zaščitene vrste, tihotapstvo, preprečevanje, mednarodni sporazumi, CITES, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 22.01.2015; Ogledov: 1958; Prenosov: 342
Celotno besedilo (5,09 MB) |
