SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 13
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
ARTICLE 77 CISG: REASONABLENESS OF THE MEASURES UNDERTAKEN TO MITIGATE THE LOSS
Peter Rižnik, 2009, diplomsko delo

Opis: Dolocba 77. člena Konvencije Združenih narodov o pogodbah o mednarodni prodaji blaga (CISG) od pogodbi zveste stranke zahteva, da opravi vse razumne ukrepe za zmanjšanje škode, ki izhaja iz kršitve pogodbe. Ta določba temelji na kriteriju razumnosti ukrepov, ki je podvržen različnim interpretacijam sodišč in arbitražnih tribunalov. To diplomsko delo se osredotoča predvsem na tolmačenje načela razumnosti, predvsem s predstavitvijo številnih primerov iz sodne prakse, obenem pa predstavlja tudi nekatere poglede pravne teorije na obravnavano problematiko. Izčrpno povzema aspekte določb 77. člena, vključno s problematično uporabo v primeru ko stranka poleg ali namesto odškodnine uveljavlja druga pravna sredstva, ki jih ima po CISG. Ker se CISG uporabi pri večini pogodb o mednarodni prodaji blaga je razumevanje interpretacije njenih določb nadvse pomembno. Namen tega dela je tako bralcu podrobno predstaviti princip zmanjševanja škode v pomembnem delu mednarodne prodaje blaga.
Ključne besede: CISG, Dunajska konvencija, Dunajska konvencija o mednarodni prodaji blaga, dolžnost zmanjševanja škode, odškodnina, mednarodna prodaja blaga, mednarodna prodaja, Združeni narodi, mednarodna prodajna pogodba, pogodba o mednarodni prodaji blaga, zmanjševanje škode, 77. člen, pravna sredstva, kršitev pogodbe
Objavljeno: 18.02.2010; Ogledov: 1935; Prenosov: 315
.pdf Polno besedilo (464,63 KB)

2.
Kupčeva pravica do razdora pogodbe po Konvenciji Združenih narodov o pogodbah o mednarodni prodaji blaga - analiza sodne prakse
Barbara Carević, 2010, diplomsko delo

Opis: Razdor je po svoji vsebini najostrejša sankcija, ki je kupcu na voljo, zaradi prodajalčeve kršitve. Osnovna posledica razdora je prenehanje vseh obveznosti, ki so bile predmet pogodbe. Poskuša se vzpostaviti stanje, kot da med strankama ni prišlo do poslovnega odnosa. Nobene druge sankcije, kot so na primer izpolnitveni zahtevek, zahtevek za znižanje cene, odškodnina, nimajo tako prodornih učinkov. Po CISG je razdor pogodbe enostranska pravica kupca, da razdre pogodbo, zgolj z izjavo o razdoru. CISG ne pozna avtomatičnega razdora pogodbe. Razdrtje je možno le, če gre za bistveno kršitev, in sicer le na podlagi izrecne izjave o razdrtju in njeni notifikaciji. Izjava o razdoru učinkuje le, če je o njej obveščena druga stranka. CISG je glede izjave o razdoru strožja kot glede drugih notifikacijskih sporočil, za katerih učinkovanje ni nujno, da jih naslovnik prejme, če je bilo vse storjeno v skladu s konvencijo. Prav tako ni moč razvezati pogodbe s konkludentnimi dejanji. Učinkuje samo izjava, v kateri upravičenec obvesti kršilca o razdoru pogodbe. Pravica kupca je urejena v 49. členu CISG. Kupec lahko razdre pogodbo, če pomeni kršitev katerekoli obveznosti, ki jo je imel prodajalec na podlagi pogodbe ali te konvencije, bistveno kršitev. Nebistvena kršitev razveze ne omogoča, razen če blago ni bilo dobavljeno. V tem primeru gre že po sami CISG za prekvalifikacijo v bistveno kršitev, če kupec pred tem neuspešno uveljavlja izpolnitveni zahtevek. Pravica nastane po tem, ko preteče dodatni rok za izpolnitev obveznosti, in prodajalec tudi v tem roku dobave ne opravi. Le, če prodajalec pred potekom roka izjavi, da ne bo izpolnil obveznosti, nastane pravica že v tem trenutku. Razdor je enostransko dejanje, o katerem odloča izključno kupec, ki z izjavo svoje pravice ne sme nepotrebno zavlačevati. Da ne izgubi pravice, jo mora uveljaviti v primernem času. Razdor pogodbe je sredstvo, ki služi kot zadnje sredstvo (ultima ratio) in se uporablja, ko se od kupca ne more več pričakovati, da bo nadaljeval pogodbo. Pod pogojem, da so izpolnjene vse predpostavke za prekinitev pogodbe, je kupec upravičen le-to kadarkoli razdreti.
Ključne besede: CISG, kršitve pogodbenih obveznosti, razdor pogodbe, bistvena kršitev
Objavljeno: 24.12.2010; Ogledov: 1936; Prenosov: 193
.pdf Polno besedilo (1,41 MB)

3.
OPROSTITEV ODGOVORNOSTI PO KONVENCIJI ZDRUŽENIH NARODOV O POGODBAH O MEDNARODNI PRODAJI BLAGA
Tatjana Božič, 2011, diplomsko delo

Opis: Konvencija Združenih narodov o mednarodni prodaji blaga (CISG) temelji na načelu stroge odgovornosti in teži k izpolnitvi obligacij, zato le izjemoma, v točno določenih primerih, dopušča izključitev odgovornosti. IV. odsek IV. poglavja, i.e. čl. 79 in 80 CISG določata, pod katerimi pogoji se lahko stranka, ki ni izpolnila pogodbe, razbremeni odgovornosti. Čl. 79 CISG omogoča dolžniku, ki krši svoje pogodbene obveznosti, da se razbremeni odgovornosti v kolikor dokaže, da je bila neizpolnitev posledica nepredvidljive in nepremostljive ovire, izven njegovega nadzora. V kolikor je neizpolnitev posledica neizpolnitve s strani tretje osebe, ki jo je dolžnik angažiral pri izpolnitvi dela ali celotne pogodbe, bo dolžnikova odgovornost izključena le v kolikor bo šlo za oviro, izven njegovega nadzora ter v kolikor tudi tretja stran, ki ji je bilo sodelovanje pri izpolnitvi zaupano, izpolnjuje kriterije za oprostitev. Kadar ovira le začasno prepreči izpolnitev pogodbe, velja oprostitev le za čas, ko ovira traja. Da bi lahko upnik izvršil pravna sredstva, ki so mu na voljo po CISG je nujno, da dolžnik, katerega izpolnitev je ovirana ali preprečena, o tem obvesti upnika, saj bo v nasprotnem primeru odgovarjal za škodo, ki bi mu zaradi opustitve notifikacije nastala. Oprostitev odgovornosti po čl. 79 CISG se nanaša le na oprostitev dolžnosti plačila odškodnine. Na ostala pravna sredstva, ki jih ima upnik po CISG, določba ne vpliva in je prost pri tem, da jih izvrši. Druga določba IV. odseka, i.e. čl. 80 CISG preprečuje, da bi se upnik skliceval na dolžnikovo neizpolnitev, če jo je povzročil sam s svojim dejanjem ali opustitvijo. Določba poleg odškodninske odgovornosti izključuje tudi druga pravna sredstva, ki jih CISG nudi upniku.
Ključne besede: CISG, oprostitev odgovornosti, kršitev pogodbe, neizpolnitev, odškodnina, ovira izven nadzora stranke, ravnanje ali opustitev upnika
Objavljeno: 16.11.2011; Ogledov: 1960; Prenosov: 202
.pdf Polno besedilo (992,87 KB)

4.
OBVEZNOSTI KUPCA IN SANKCIJE PRODAJALCA PO DUNAJSKI KONVENCIJI-ANALIZA SODNE PRAKSE
Klara Zorko, 2011, diplomsko delo

Opis: Kupčevi temeljni obveznosti po CISG sta plačilo kupnine in prevzem blaga in sta kot taki določeni v 53. členu CISG. Vendar pa ima lahko kupec tudi druge (tj. dodatne obveznosti), če sta se stranki zanje dogovorili v pogodbi. Teh konvencija sicer ne ureja, ampak le predvideva možnost dogovora strank o tem. Obveznosti plačila kupnine je v CISG namenjeno kar šest členov in je tako zelo podrobno urejena. CISG tako ureja problematiko vsebine same obveznosti plačila in jo tako v 54. členu podrobneje opredeljuje. Nadalje se posveča tudi primeru nedoločene ali nedoločljive cene in to ureja v 55. členu. V 57. členu se CISG posveča kraju plačila kupnine, v 58. členu pa času plačila kupnine. V 59. členu razrešuje dilemo o zahtevi za plačilo in določa, da zahteva za plačilo ni pogoj za dospelost. Prevzem dobave je urejen le v enem členu, ki to obveznost podrobneje opredeljuje. Pravna sredstva prodajalca so urejena v členih od 61 do 65. CISG. V 61. členu so našteta pravna sredstva, ki jih ima prodajalec na voljo. Ob branju te določbe lahko dobimo vtis, da je uporaba sredstva mogoča ne glede na vrsto kršitve, vendar pa 64. člen vsebuje posebni ureditvi za kršitev obveznosti plačila ali kršitev obveznosti prevzema, 65. člen pa ureja posebno pravno sredstvo pri prodaji s specifikacijo.
Ključne besede: CISG, obveznost, plačilo kupnine, prevzem dobave, pravna sredstva
Objavljeno: 06.01.2012; Ogledov: 1404; Prenosov: 144
.pdf Polno besedilo (340,30 KB)

5.
KONFORMITETA BLAGA TER DOLŽNOST PREGLEDA IN NOTIFIKACIJE V SKLADU Z DUNAJSKO KONVENCIJO (CISG)
Ana Teršek, 2012, diplomsko delo

Opis: Konvencija Združenih narodov o pogodbah o mednarodni prodaji blaga, drugače Dunajska konvencija (krajše CISG), zagotavlja enoten tekst prava za mednarodno prodajo blaga. Namen CISG je zagotavljati moderen, enoten in pravičen režim za mednarodne prodajne pogodbe. Tako le-ta občutno prispeva h gotovosti in trgovinski izmenjavi ter zmanjšanju stroškov transakcij. CISG je do danes uspela pridobiti odobritev po celem svetu. Doslej je bila ratificirana že v 78-ih državah, tako, da je ocenjeno, da je med 70 – 80 % vseh mednarodnih prodajnih pogodb potencialno urejenih s CISG. Njeno univerzalnost, fleksibilnost in pomembno vlogo v praksi, med pravnimi akademiki in v pravnem izobraževanju, kaže približno 2500 objavljenih sodnih odločitev in arbitražnih odločb, obilno število akademskih del, številne konference in ne nazadnje tudi letni Willem C. Vis International Commercial Moot. Eno izmed pomembnejših vprašanj, ki jih Konvencija ureja, je zagotovo vprašanje konformitete oz. istovetnosti blaga, ki je urejeno znotraj 35. člena CISG. Določbe 35. člena CISG ustvarjajo kriterije, po katerih se presoja, ali je dobavljeno blago skladno z blagom iz pogodbe. Blago se torej šteje za skladno s pogodbo, če po vrsti, količini, kakovosti ter načinu pakiranja ustreza blagu, ki ga je bil prodajalec po pogodbi dolžan dobaviti. Vendar pa se stranki o specifikaciji blaga ob sklepanju pogodbe velikokrat ne domenita. Tudi kupčev namen kupovanja blaga prodajalcu velikokrat ni znan. V takšnih primerih se, ob odsotnosti drugačnega dogovora, uporabijo določbe drugega odstavka 35. člena CISG. Drugi odstavek 35. člena CISG navaja serijo nakazanih dolžnosti Konvencije, nanašajoč se na kvaliteto, ki se uporabijo »razen, če se strani nista drugače sporazumeli«. CISG odreja te nakazane dolžnosti predvsem iz razloga, da je dandanašnji internacionalni kupec upravičen pričakovati, da bo dobavljeno blago imelo določene temeljne lastnosti oz. kvalitete, tudi če le-teh pogodba ni izrecno vsebovala. Vendar pa je sama ugotovitev nekonformitete brezpredmetna, v kolikor kupec blaga ni pravilno in pravočasno pregledal in na tej podlagi prodajalca pravočasno in pravilno notificiral. Dolžnost pregleda blaga določa 38. člen CISG, ki se prične z določilom, da mora kupec pregledati blago v čim krajšem možnem času. Kupčeva dolžnost pregleda blaga tvori osnovo njegove dolžnosti notifikacije prodajalca o nekonformiteti, ki jo Konvencija določa znotraj 39. člena CISG. Čas oz. rok, v katerem mora kupec pregledati blago, ustreza roku v 39. členu CISG, do katerega bi kupec moral ugotoviti nekonformiteto in le-to posledično v razumnem času notificirati prodajalcu. Neuspešno poslano obvestilo o notifikaciji ima za posledico izgubo pravice sklicevati se na nekonformiteto. Posledično kupec ne more več zahtevati od prodajalca, da popravi nekonformiteto v skladu s 46. členom CISG, ne more zahtevati odškodnine v skladu s 74. - 76. členom CISG, niti zahtevati znižanja cene v skladu s 50. členom CISG.
Ključne besede: Dunajska konvencija, CISG, konformiteta blaga, 35. člen CISG, dolžnost pregleda blaga, 38. člen CISG, notifikacija o nekonformiteti blaga, 39. člen CISG, Willem C. Vis moot court.
Objavljeno: 14.06.2012; Ogledov: 1604; Prenosov: 131
.pdf Polno besedilo (1,32 MB)

6.
Pravna sredstva kupca po Dunajski konvenciji ( CISG) v primeru dobave neistovetnega blaga
Nejc Skrt, 2012, diplomsko delo

Opis: Konvencija Združenih narodov o pogodbah o mednarodni prodaji blaga (CISG, tudi Dunajska konvencija) predstavlja unifikacijo prava mednarodne prodaje. Kot instrument unifikacije zagotavlja enoten pravni okvir za tiste pogodbe o prodaji blaga, ki jih med seboj sklepajo poslovni subjekti s sedežem v različnih državah. Njen univerzalni značaj je utemeljen z dejstvom, da jo je ratificiralo že 74 držav z vseh petih kontinentov, ki skupaj opravijo več kot dve tretjini svetovne trgovinske menjave. CISG predstavlja svojevrsten konsenz in hkrati kompromis med sicer diametralno različnimi rešitvami posameznih vprašanj prodajnega prava, ki so uveljavljene znotraj posameznih nacionalnih pravnih ureditev. Na podlagi konvencije je ena izmed temeljnih obveznosti prodajalca, da dobavi blago v skladu s pogodbo in to konvencijo- istovetno blago. V kolikor to obveznost krši zagotavlja konvencija kupcu določene sankcije oziroma pravna sredstva. CISG pa uporabo posameznih pravnih sredstev veže na dejstvo ali gre v konkretnem primeru za bistveno ali nebistveno kršitev pogodbe, t.j. ali je konkretno neistovetnost mogoče opredeliti kot bistveno kršitev pogodbe ali ne. Angloameriško pravo, na katerem v sferi urejanja pravnih sredstev temelji konvencija, namreč razlikujejo med dvema vrstama pogodbenih obveznosti in sicer med bistvenimi in nebistvenimi pri čemer se pri kršitvi prvih lahko pogodba razdre pri kršitvi drugih pa to ni dopustno. Ureditev kupčevih sankcij po CISG, tako kot v večini pravnih redov, temelji na treh osnovnih pravnih sredstvih: izpolnitveni zahtevek, razdor pogodbe in znižanje kupnine. Poleg omenjenih sredstev pa daje CISG pravico do odškodnine, ne glede na to ali je bila pogodba razdrta ali pa je bila na koncu pravilno izpolnjena. Se pa višina odškodnine omejuje s kriterijem, da mora biti za kršiteljico obseg škode predvidljiv že ob sklenitvi pogodbe.
Ključne besede: Dunajska konvencija–CISG, istovetnost blaga–35. člen CISG, pravna sredstva kupca v primeru prodajalčeve kršitve pogodbe–45. člen CISG, dobava nadomestnega blaga–46(2). člen CISG, popravilo blaga–(46(3) CISG), razdor pogodbe-49. člen CISG, znižanje kupnine–50 člen CISG, odškodnina–74. do 77. člen CISG, Willem C. Vis International Commercial Arbitration Moot.
Objavljeno: 14.09.2012; Ogledov: 1307; Prenosov: 305
.pdf Polno besedilo (1,20 MB)

7.
ZAHTEVKI KUPCA ZARADI NEIZPOLNITVE PRODAJALCA PO DUNAJSKI KONVENCIJI (CISG)
Miha Žvan, 2012, diplomsko delo

Opis: Konvencija Združenih narodov o pogodbah o mednarodni prodaji blaga (CISG), t.i. Dunajska konvencija, je bila sprejeta 11. aprila 1980 na diplomatski konferenci, ki jo je na Dunaju sklicala Organizacija združenih narodov (OZN). Konvencija vzpostavlja celovito zbirko pravnih pravil v zvezi s sklepanjem mednarodnih prodajnih pogodb, opredelitvijo obveznosti kupcev in prodajalcev ter drugih vidikov pogodb. Če imajo stranke mednarodnega poslovnega razmerja ali samo ena od njih sedež v državi, ki je podpisala CISG, se bo ta konvencija uporabila. CISG velja za gospodarske pogodbe, zato je stopnja aktivnosti, ki se zahteva od posameznih strank višja od običajnih civilno-pravnih ureditev. Posledično to pomeni zahtevo po večji skrbnosti pri izvrševanju pravic in obveznosti iz pogodbenega razmerja. S tem je položaj pogodbenih strank sicer težji, vendar ščiti potrebe gospodarskega poslovanja. Po CISG so obveznosti prodajalca dobava blaga, izročitev listin in prenos lastninske pravice na blagu, ki je predmet prodajne pogodbe. Kupec je zavezan k plačilu kupnine in prevzemu blaga. Kršitev katerekoli obveznosti je treba obravnavati kot kršitev obveznosti strank iz prodajne pogodbe. CISG temelji na enotnem sistemu sankcij, po katerem se jamčevalne in neizpolnitvene sankcije ne ločijo. Značilno je, da se bistvene kršitve pogodbe razlikujejo od nebistvenih, kar pogojuje različne sankcije. V primeru bistvenih kršitev je, pogodbi zvesti stranki, na voljo širši instrumentarij sankcij, pred vsem odstop od pogodbe. CISG v 45. členu opredeljuje pravice, ki jih ima kupec v primeru kršitve obveznosti iz pogodbe s strani prodajalca. Sklicuje se na seznam pravic, ki so opredeljene v členih od 46 do 52, ob tem pa posebej poudarja kumulacijsko naravo omenjenih sredstev z odškodnino, ki jo lahko kupec vedno zahteva skupaj z drugim zahtevkom, predvsem skupaj z odstopom od pogodbe.
Ključne besede: CISG, Dunajska konvencija, Konvencija ZN o pogodbah o mednarodni prodaji blaga, mednarodna prodajna pogodba, sredstva, s katerimi razpolaga kupec v primeru, če prodajalec krši pogodbo (45. čl. CISG).
Objavljeno: 23.01.2013; Ogledov: 1638; Prenosov: 189
.pdf Polno besedilo (382,20 KB)

8.
ODSTOP OD POGODBE S STRANI PRODAJALCA PO KONVENCIJI ZDRUŽENIH NARODOV O MEDNARODNI PRODAJI BLAGA
Tjaša Kukovič, 2013, diplomsko delo

Opis: Odstop od pogodbe je sankcija s katero prodajalec razveže pogodbeno razmerje, kadar kupec krši pogodbene obveznosti. Gre za oblikovalno pravico, ki je usmerjena v prenehanje obstoječega pogodbenega razmerja in strankama ni več treba izpolniti pogodbenih obveznosti, oziroma stranki pridobita nazaj predmet že izpolnjenih obveznosti. Pogoji za odstop od pogodbe so za prodajalca določeni v 64. členu CISG. Prodajalec lahko nemudoma odstopi od pogodbe, če kupec krši katero od svojih pogodbenih obveznosti na podlagi pogodbe ali CISG in ta predstavlja bistveno kršitev pogodbe. V kolikor kupec ni izpolnil svoje obveznosti s tem, da blaga ni plačal ali prevzel, lahko prodajalec postavi kupcu naknadni razumni rok za izpolnitev, po neuspešnem izteku katerega lahko prodajalec odstopi od pogodbe ne glede na to ali je kršitev bistvena ali ne. Pravica do odstopa od pogodbe pa lahko nastane že v trenutku, ko kupec pred iztekom dodatnega roka izjavi, da svoje obveznosti ne bo izpolnil niti v tako določenem roku. Po CISG do razveze nikoli ne pride ipso facto, temveč le po enostranski izjavi prodajalca, da odstopa od pogodbe. Prodajalec mora paziti na pravočasen odstop, saj lahko v primeru, da kupec vendarle plača kupnino, sicer obstoječo pravico odstopa izgubi.
Ključne besede: odstop od pogodbe, CISG, bistvena kršitev pogodbe
Objavljeno: 10.01.2014; Ogledov: 985; Prenosov: 85
.pdf Polno besedilo (870,14 KB)

9.
EKSKULPACIJA POSLOVNE ODŠKODNINSKE ODGOVORNOSTI PO OBLIGACIJSKEM ZAKONIKU IN DUNAJSKI KONVENCIJI (CISG)
Klemen Drnovšek, 2014, diplomsko delo

Opis: Poslovna odškodninska odgovornost je odgovornost za škodo, ki izvira iz pogodbenega razmerja in je posledica nepravilne izpolnitve pogodbene obveznosti. Kljub strogi zakonski ureditvi odgovornost dolžnika ni absolutna, saj se dolžnik odškodninske odgovornosti lahko razbremeni. Dolžnik nosi dokazno breme razbremenitve in mora dokazati obstoj zakonsko predpisanih ekskulpacijskih okoliščin. Ekskulpacija poslovne odškodninske odgovornosti je v OZ drugače urejena kot v CISG. Po 240. členu OZ je dolžnik prost odgovornosti za škodo, če dokaže, da ni mogel izpolniti svoje obveznosti oziroma da je zamudil z izpolnitvijo obveznosti zaradi okoliščin, nastalih po sklenitvi pogodbe, ki jih ni mogel preprečiti, ne odpraviti in se jim tudi ne izogniti. Dikcija člena ne vsebuje pogoja nepredvidljivosti in zunanjosti okoliščin, kar je zabrisalo ločnico med objektivno in subjektivno odgovornostjo. Slovenska pravna doktrina ne daje enoznačnega odgovora glede pravne narave poslovne odškodninske odgovornosti, vendar lahko kljub precejšnjim razhajanjem v pravni teoriji ugotovimo, da kvalifikacija odgovornosti ni tako pomembna in v sodni praksi nima bistvenega pomena. Na drugi strani pa CISG na podlagi 79. člena CISG predpisuje objektivno odgovornost. Dolžnik tako ni odgovoren za neizpolnitev, le če dokaže, da je do neizpolnitve prišlo zaradi ovire, ki je bila izven njegove kontrole, in da od njega ni bilo primerno pričakovati, da pri sklenitvi pogodbe upošteva ovire, se jim izogne ali pa premosti takšno oviro in njene posledice. CISG, ki se uporablja zgolj za sklepanje mednarodnih gospodarskih pogodb tako predpisuje strožjo obliko odgovornosti, saj razbremenitev dolžnika omogoča le v primerih, kadar je do neizpolnitve prišlo zaradi nepredvidljivih okoliščin in kadar te izhajajo izven dolžnikove sfere kontrole.
Ključne besede: odgovornost za kršitev pogodbe, neizpolnitev, razbremenitev poslovne odškodninske odgovornosti, ekskulpacija, subjektivna pravna narava, objektivna pravna narava, Dunajska konvencija – CISG, 79. čl. CISG, 80. čl. CISG.
Objavljeno: 07.10.2014; Ogledov: 1589; Prenosov: 231
.pdf Polno besedilo (659,80 KB)

10.
OPROSTITEV ODŠKODNINSKE ODGOVORNOSTI ZA DEJANJA TRETJIH OSEB PO DUNAJSKI KONVENCIJI (CISG)
Andrej Kreže, 2014, diplomsko delo

Opis: Konvencija Združenih narodov o pogodbah o mednarodni prodaji blaga (CISG), kot temeljni pravni vir na področju mednarodne prodaje, je namenjena urejanju pravnih razmerij med kupci in prodajalci iz različnih držav. Področje, ki ga CISG ureja, obsega tudi odškodninske obveznosti, do katerih pride v primeru kršitve pogodbenih obveznosti katere izmed strank prodajne pogodbe. Za odškodninske obveznosti v CISG velja stroga ureditev. Stranka, ki krši svoje obveznosti, se namreč lahko oprosti odškodninske odgovornosti le v primerih, ko izpolnjuje natanko določene oprostitvene razloge. In sicer mora dokazati, da je do njene kršitve prišlo zaradi ovire izven njene kontrole, ki je ob sklenitvi pogodbe ni bilo mogoče predvideti ter se oviri ali njenim posledicam ni bilo mogoče izogniti ali jih premostiti. O tem, ali je oprostitvenim pogojem zadoščeno, bo v pretežni meri odvisno od okoliščin posameznega primera, a primeri iz pravne prakse kažejo, da je oprostitev zelo težko doseči, še posebej zato, ker morajo biti izpolnjeni vsi navedeni pogoji. Stroga ureditev odgovornosti za povzročeno škodo velja tudi v primerih, ko stranka ne izpolni obveznosti zaradi dejanj tretje osebe, katero je angažirala z namenom izpolnitve svojih obveznosti nasproti sopogodbeniku. V takšnih primerih CISG določa, da morata pogoje za oprostitev izpolniti tako stranka prodajne pogodbe, kot tudi tretja oseba. Vendar to ne velja za vse primere ko neizpolnitev povzroči tretja oseba. Ta določba se uporabi le za tiste neodvisne osebe, ki so vključene z namenom izpolnitve celote ali dela strankinih obveznosti, ne pa tudi takrat kadar dejanja tretje osebe predstavljajo le predpogoj ali pomoč pri izpolnitvi strankinih obveznosti. V vsakem primeru pa velja načelo, da naj stranka strogo odgovarja za dejanja tretjih oseb, ki na takšen ali drugačen način sodelujejo pri njenih obveznostih.
Ključne besede: CISG, neizpolnitev, odškodninska odgovornost, oprostitev odškodninske odgovornosti, tretja oseba.
Objavljeno: 03.11.2014; Ogledov: 466; Prenosov: 53
.pdf Polno besedilo (650,36 KB)

Iskanje izvedeno v 0.11 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici