1. Ekonomika dopolnilne dejavnosti predelave mesa na prašičerejski kmetijiAlen Pihlar, 2018, magistrsko delo/naloga Opis: Osnovni cilj raziskave je bila ekonomska analiza kmetijske proizvodnje in ocena investicije v predelavo mesa. Primarna dejavnost na kmetiji je vzreja tekačev. Razvit je bil tehnološko-ekonomski model s podmodeli za lastno pridelana žita in krmila z glavnimi tehnološko-ekonomskimi parametri. Osrednja uporabljena metoda je bila metoda kalkulacij skupnih stroškov. Z namenom povečanja ekonomske varnosti se kmetija odloča o nadaljnji predelavi mesa v končne proizvode. Zato se je v nadaljevanju ocenil finančni vložek v investicijo dopolnilne dejavnosti na kmetiji, in sicer na podlagi finančne analize stroškov in koristi. Parametri, ki so se ocenjevali, so neto sedanja vrednost (NSV), interna stopnja donosnosti (ISD) in obdobje povračila investicije. Rezultati analize kažejo, da je vzreja tekačev ob upoštevanju lastne cene žit ekonomsko upravičena (Ke = 1,10). Koeficient ekonomičnosti mesa iz tunke (Ke = 1,23), salam (Ke = 1,63), zaseke (Ke = 1,15) in prekajenih reber (Ke = 1,54) je pokazal, da je predelava mesa ekonomsko učinkovitejša kot primarna proizvodnja vzreje tekačev. Načrtovana investicija se ob predpostavljeni 5,50 % obrestni meri in konstantnem letnem denarnem toku povrne v 4. letu. V raziskavi smo se seznanili tudi z upravnim postopkom in zakonodajo na področju dopolnilne dejavnosti predelave mesa na kmetiji, torej od predelave do končnega proizvoda.
Ključne besede: ekonomika, predelava mesa, investicija, CBA-analiza, dopolnilna dejavnost
Objavljeno v DKUM: 02.03.2018; Ogledov: 2121; Prenosov: 258
 Celotno besedilo (2,08 MB) |
2. Ocena ekonomike pridelave in predelave na lastni kmetijiFlorjan Klavž, 2017, diplomsko delo/naloga Opis: Na lastni kmetiji je bila proučevana ekonomika ekološke kmetijske pridelave in predelave za leto 2014. S pomočjo simulacijskega modela so bili ocenjeni ekonomski indikatorji za vsako kmetijsko pridelavo. V modelu so na podlagi metodologije kalkulacij skupnih stroškov ocenjeni skupni stroški, skupni prihodki, lastna cena, koeficient ekonomičnosti in finančni rezultat. Slednji prikazuje (FR = 8.164,22 €) upravičenost kmetijske pridelave in predelave na analizirani kmetiji. Ocenjeni parametri so nadalje služili kot pomoč za finančno analizo investicije. Uporabljena je bila metoda »Cost – Benefit« CBA analiza. Izvedena je bila investicija v predelovalni obrat za razsek in predelavo mesa s skupno višino investicije 7.536,36 €. Ob predpostavki uspešne prodaje je bil ocenjen letni denarni tok (LDT = 3.095,73 €) in koeficient ekonomičnosti predelovalnega obrata (Ke = 1,43). Kot glavni finančni parameter je bila ocenjena neto sedanjo vrednost (NSV = 815,71 €); ob upoštevanju 5,5 % obrestne mere se investicija povrne v tretjem letu. Kot pomožni indikator je bila ocenjena interna stopnja donosnosti (ISD = 11,21 %). Zaključujemo, da je investiranje v obrat za razsek in predelavo mesa na vzorčni ekološki kmetiji finančno upravičeno.
Ključne besede: ekonomika, simulacijsko modeliranje, CBA analiza, ekološka kmetija, predelava mesa
Objavljeno v DKUM: 28.02.2017; Ogledov: 1701; Prenosov: 257
Celotno besedilo (1,19 MB) |
3. Finančna analiza postavitve objekta za malo kmetijsko mehanizacijoMarko Slomšek, 2017, magistrsko delo/naloga Opis: V magistrskem delu je predstavljena finančna analiza postavitve objekta, kjer se bomo ukvarjali s servisiranjem male kmetijske mehanizacije (4-taktne vrtne kosilnice, motorne kose in motorne žage). Za oceno investicije smo uporabili statične in dinamične metode ocenjevanja investicij, s poudarkom na primerjalni analizi stroškov in prihodkov - CBA analiza (Cost-Benefit Analysis). Za potrebe časovnega načrtovanja analizirane investicije je bila uporabljena metoda kritične poti (Critical Path Method). Ugotovljeno je bilo, da bi podjetje v primeru servisiranja posameznega stroja poslovalo z izgubo zaradi negativnih letnih denarnih tokov. Letne izgube bi znašale – 2.002,28 € za 4-taktne vrtne kosilnice, – 4.059,40 € za motorne kose in – 4.686,52 € za motorne žage. Za pozitivno poslovanje servisa bi bilo potrebno združiti servis vseh treh strojev. Letni denarni tok bi v tem primeru dosegel vrednost 5.699,96 €. Investicija bi se po statični metodi povrnila v 2,81 letih, po dinamični metodi; z oceno neto sedanje vrednosti (NSV); pa bi se investicija povrnila v četrtem letu poslovanja. Z metodo kritične poti je bilo mogoče iz dogodkovnega mrežnega diagrama razbrati, da je najdaljša pot v diagramu znašala 64 dni.
Ključne besede: ocena investicije, statična metoda, dinamična metoda, CBA analiza, dogodkovni mrežni diagram, metoda kritične poti.
Objavljeno v DKUM: 17.02.2017; Ogledov: 1950; Prenosov: 284
Celotno besedilo (1,55 MB) |
4. Razvoj večkriterijskega modela za oceno naložb v okviru dopolnilnih dejavnostiMarjeta Bizjak, 2016, magistrsko delo/naloga Opis: Raziskava je v prvi vrsti temeljila na razvoju tehnološko ekonomsko simulacijskega modela za pridelavo ekoloških jabolk in za predelavo dela teh jabolk v jabolčni sok in jabolčni kis. S pomočjo razvitega tehnološkega ekonomskega simulacijskega modela so se v nadaljevanju ocenjevali najpomembnejši ekonomski parametri, tako za jabolka kot za jabolčni sok in jabolčni kis. V raziskavi je bilo ugotovljeno, da sta pridelava in predelava vseh analiziranih proizvodov ekonomsko in finančno upravičeni. Analiza je pokazala, da je pri pridelavi jabolk finančni rezultat 60.231,27 € (na površini 2,62 ha) in koeficient ekonomičnosti, Ke = 3,06. Pri predelavi jabolk v jabolčni sok je finančni rezultat 5.053 € in Ke = 1,42. Pri jabolčnem kisu je finančni rezultat 9.804 € Ke = 1,65. Modelna ocena parametrov naložbe je pokazala, da je investicija v predelavo jabolk (jabolčni sok in jabolčni kis) upravičena, saj je po treh letih konstantnega letnega denarnega toka pri ISD = 5,5% parameter NSV = 14.338,31 €. Na podlagi finančne analize je ocenjeno, da najvišja obrestna mera, pri kateri se bo naložba v predelavo jabolk povrnila v treh letih, 8,81 % (NSV = 11.912,94 €). Za majhne ekološke kmetije je torej priporočljivo, da pridelavo jabolk nadgrajujejo z dopolnilno dejavnostjo in si na ta način zagotovijo možnost za izboljšanje svojega dohodkovnega položaja. Večkriterijska ocena poslovnih alternativ predelave sadja z orodjem DEX-i je pokazala, da je lahko model priporočilo in pomoč pri odločanju o poslovnih alternativah.
Ključne besede: tehnološko ekonomski simulacijski model, CBA-analiza, večkriterijska odločitvena analiza, model DEX-i
Objavljeno v DKUM: 15.09.2016; Ogledov: 1847; Prenosov: 176
Celotno besedilo (1,35 MB) |
5. CBA analiza sončne elektrarne v Pomurskih mlekarnah d.d.Bernardka Hlebič, 2016, magistrsko delo/naloga Opis: Glavni cilj magistrskega dela je ugotoviti, ali naložba v sončno elektrarno na strehah proizvodnega obrata Pomurskih mlekarn v Murski Soboti doprinese izključno neposredne finančne koristi, kot je prispevek k povečanju skupnih prihodkov in posledično dobička, ter ali so koristi gledane iz širšega družbenega vidika tudi druge, kot so na primer konkurenčne prednosti pred ostalimi subjekti znotraj mlekarske panoge. V ta namen je bila kot metoda uporabljena CBA analiza. V njej so se ocenjevali sledeči parametri; neto sedanja vrednost (NSV), interna stopnja donosa (ISD), analiza ekonomskih vplivov, analiza vplivov na okolje z zmanjšanjem emisije CO2 za fotovoltaično napravo (ZECPV) in analiza socialnih vplivov z izračunano vrednostjo dela v času izgradnje proizvodne naprave, kakor tudi vrednost dela v času njenega vzdrževanja. Posamezni parametri so bili izračunani ob predpostavki, da je minimalna življenjska doba sončne elektrarne 25 let. Proizvajalec namreč zagotavlja minimalno 90% obratovalno moč po 10 letih in 80% obratovalno moč še po 25 letih delovanja.
Ključne besede: CBA, NSV, ISD, ekonomska analiza, analiza socialnih vplivov
Objavljeno v DKUM: 22.07.2016; Ogledov: 1697; Prenosov: 338
Celotno besedilo (2,32 MB) |
6. |
7. |
8. |
9. |
10. PRIMERJALNA ANALIZA STROŠKOV IN KORISTI INVESTICIJE V INTEGRIRANO UPLINJANJE LESNE BIOMASE V LEBDEČEM SLOJUGregor Žmak, 2015, magistrsko delo/naloga Opis: Namen magistrskega dela je ugotoviti, ali je investicija integriranega uplinjanja lesne biomase v lebdečem sloju finančno upravičena. Osrednja metoda za oceno je analiza stroškov in koristi oziroma CBA analiza. V magistrskem delu je predstavljena inovativna tehnologija obnovljive energije uplinjanja biomase za proizvodnjo toplotne in električne energije. Ocenjevali smo: (NSV) neto sedanjo vrednost, (ISD) interno stopnjo donosnosti, (RNSV) relativno neto sedanjo vrednost, (P) obdobje povračila investicije, (DP) diskontirano dobo povračila investicije in (SD) donosnost investicije. Modelna ocena parametrov finančne smotrnosti investicije, ob predpostavki investicijskega cikla 15-ih let in 7 % ter 5,5 % diskontni stopnji kaže, da je investicija finančno upravičena. Znesek NSV je v obeh primerih pozitiven, to pomeni, da je investicija v integrirano uplinjanje lesne biomase v lebdečem sloju finančno upravičena. NSV pri 5,5 % diskontni stopnji je za 1.929.968 € višja kot pri investiciji s 7 % diskontno stopnjo. ISD v obeh primerih presega diskontno stopnjo. ISD pri 5,5 % diskontni stopnji je za 0,96 % višja kot pri investiciji s 7 % diskontno stopnjo. Kazalnik RNSV pri 5,5 % diskontni stopnji je za 0,20 višji kot pri investiciji s 7 % diskontno stopnjo. Doba povračila investicije (P) je 6,09 let pri investiciji s 5,5 % diskontno stopnjo in 6,36 let pri investiciji s 7 % diskontno stopnjo. Diskontirana doba povračila investicije (DP) je 7,08 let pri investiciji s 5,5 % diskontno stopnjo in 7,83 let pri investiciji s 7 % diskontno stopnjo. SD pri investiciji s 5,5 % diskontno stopnjo znaša 11,40 % in 11,02 % pri investiciji s 7 % diskontno stopnjo. Analiza občutljivosti je pokazala, da je projekt zelo občutljiv na višino diskontne stopnje in spremembo oziroma povišanje stroškov poslovanja ob hkratnem zmanjšanju prihodkov od prodaje (scenarij 5). Enako velja za scenarij 6, ki pri 5,5 odstotni diskontni stopnji še prenese povečanje investicijskih stroškov za 5 %, podražitev stroškov poslovanja za 5 % in hkratno zmanjšanje prihodkov od prodaje za 5 %, pri 7 % diskontni stopnji pa investicija ni več finančno upravičena. Projekt je neupravičen tudi v primeru, da se za 20 % zmanjšajo prihodki od prodaje (scenarij 1) ali da se za več kot 25 % podražijo stroški poslovanja (scenarij 2).
Ključne besede: CBA, NSV, ISD, integrirano uplinjanje, analiza občutljivosti
Objavljeno v DKUM: 29.06.2015; Ogledov: 2710; Prenosov: 312
Celotno besedilo (3,55 MB) |
