| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 11
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Optimizacija kapitalske strukture na primeru Krka, d. d.
Polona Praznik, 2017, magistrsko delo

Opis: Predstavniki finančne funkcije gospodarskih celic prevzemajo pomembne odločitve glede financiranja kot temeljne dejavnosti vsakega podjetja. Pri uresničevanju zastavljenih ciljev finančne funkcije in sklepanju finančnih odločitev morajo odgovorni upoštevati poslovno-finančna načela in temeljna načela financiranja. Kapitalska struktura predstavlja kombinacijo lastniških in dolžniških virov kapitala, pri čemer je optimalno razmerje uporabljenih virov doseženo z maksimiranjem vrednosti enote lastniškega kapitala. Za lažje razumevanje pomena kapitalske strukture in odločanja o njenem snovanju so teoretiki razvili številne sodbe o optimalnem razmerju med viri financiranja. Tako zagovorniki tradicionalne teorije trdijo, da je vrednost podjetja odvisna od kombinacije lastniškega in dolžniškega kapitala. Podpirajo idejo povečanja celotne vrednosti podjetja in vzpostavitve optimalne kapitalske strukture z zamenjavo cenejšega dolga za dražji lastniški kapital. Nasprotna spoznanja predstavljajo zagovorniki Modigliani-Millerjeve teorije, ki vztrajajo pri nevtralnih učinkih kapitalske strukture na vrednost podjetja z ozirom na popoln trg kapitala. Optimalno kapitalsko strukturo smo obravnavali tudi z vidika dejavnikov, ki imajo bistven vpliv na njen ustroj. Teorija stroškov finančne stiske domneva, da imata velikost podjetja in kapitalska struktura z večjim deležem dolga pozitivno relacijo, saj veliko podjetje vzdržuje dobro diverzificiran portfelj naložb, kar znižuje izpostavljenost kreditnemu tveganju. Teorija vrstnega reda predvideva, da imata rast in kapitalska struktura z večjim deležem dolga pozitivno relacijo, saj predstavlja zadolževanje ključno podporo pri uresničevanju dražjih investicijskih projektov. Stephan in ostali (2011) so na osnovi študije pridobili trdne dokaze o pomembnosti agencijskih stroškov, likvidnosti, signaliziranja, finančnih ovir in davčnih olajšav pri ugotavljanju optimalne kapitalske strukture. Krkino kapitalsko strukturo smo opazovali z oceno tehtanih povprečnih stroškov kapitala. Tehtani povprečni stroški kapitala so za leto 2015 znašali 12,04 %, kar nakazuje na dražjo kapitalsko strukturo od povprečne kapitalske strukture v sektorju proizvodnje farmacevtskih zdravil in učinkovin. Podobne vrednosti WACC je družba dosegala tudi v ostalih proučevanih letih. V letu 2006 je bila ocena WACC zaradi višjih mer sistematičnega tveganja (bet), višjih tržnih premij za tveganje in višjih inflacijskih stopenj, kar 15,2 %. Povečanje omenjenih spremenljivk so povzročile turbulentne razmere na trgu in bližajoča se globalna finančna in gospodarska kriza. Kapitalsko strukturo smo analizirali tudi z izbranimi finančnimi pokazatelji. Najnižja izračunana vrednost kazalnika dolgoročnega financiranja dolgoročnih sredstev v vseh proučevanih obdobjih v višini 1,25 kaže na poslovanje Krke po načelu zlatega bilančnega pravila tudi v kriznih časih. Povprečna vrednost kazalnika kratkoročnega koeficienta likvidnosti za vsa proučevana obdobja znaša 2,48, kar pomeni, da je Krka sposobna financirati tekoče poslovanje, saj so kratkoročna sredstva dvakrat večja od kratkoročnih obveznosti. Rezultati analiz dajejo vtis oblikovanja optimalne kapitalske strukture družbe Krka.
Ključne besede: Kapitalska struktura, trg kapitala, CAPM, WACC
Objavljeno: 24.05.2017; Ogledov: 1111; Prenosov: 125
.pdf Celotno besedilo (2,25 MB)

2.
VALČNA ANALIZA SISTEMATIČNEGA TVEGANJA, MODELA CAPM IN DOLGOROČNEGA SPOMINA V DONOSNOSTIH DELNIŠKIH TRGOV SLOVENIJE, ČEŠKE IN MADŽARSKE
Silvo Dajčman, 2012, doktorska disertacija

Opis: Delniških trgi Slovenije, Češke in Madžarske nosijo nekatera skupna obeležja (na primer: relativna majhnost in kratka postkomunistična preteklost, relativno majhna tržna kapitalizacija družb na teh trgih, podobni negativni učinki globalne finančne krize, skupno holdinško lastništvo borz), a tudi razlike, pomembne z vidika mednarodnih investitorjev na teh delniških trgih (večja vloga tujih investitorjev na češkem in madžarskem delniškem trgu, kakor pa na slovenskem; promet z delnicami in likvidnost na slovenski delniški borzi je neprimerljivo manjša kot na češki ali madžarski). V disertaciji smo iskali podobnosti in razlike med preučevanimi delniškimi trgi, pomembne za mednarodne investitorje na na teh trgih, ki zahtevajo bolj poglobljeno, ekonometrično analizo, zlasti: i) prisotnost/odsotnost dolgoročnega spomina v časovnih serijah donosnosti delnic in delniških indeksov in s tem povezano vprašanje (šibke) učinkovitosti delniških trgov; ii) (ne)veljavnost modela dolgoročnega vrednotenja (finančnih) sredstev (CAPM), v odvisnosti od časovnega horizonta (oziroma časovne skale) naložb; iii) jakost in časovna dinamika medsebojne povezanosti donosnosti med delniškimi trgi teh držav in z razvitimi delniškimi trgi Evrope. Na osnovi rezultatov testov dolgoročnega spomina (KPSS testa in testov enotskega korena, Geweke in Porter-Hudak (GPH) metode in valčne metode navadnih najmanjših kvadratov (WOLS)) smo ugotovili, da je v časovni seriji donosnosti indeksa slovenskega delniškega trga in nekaterih delnic, kotirajočih na tem trgu, prisoten dolgoročni spomin. Dolgoročni spomin ni bil ugotovljen v donosnostih indeksov madžarskega in češkega delniškega trga ter večine preučevanih delnic, kotirajočih na teh trgih. Različne metode izračuna parametra dolgoročnega spomina ne vodijo do razlik v sklepu. Na osnovi teh rezultatov zatrjujemo, da je slovenski delniški trg neučinkovit, madžarski in češki delniški trg pa sta učinkovita v šibkem smislu. Izračun dinamičnih ocen parametrov dolgoročnega spomina kaže, da slednji ni stabilen, temveč se s časom spreminja. Večskalna veljavnost modela CAPM za preučevane delniške trge je preverjena na osnovi modifikacije metodologije Fame in MacBetha. V prvem koraku te modificirane metodologije je z valčno metodo ocenjena večskalna beta delnic, kotirajočih na teh trgih. V drugem koraku se z metodo posplošenih momentov preverja veljavnost štirih hipotez CAPM. Rezultati kažejo, da sistematično tveganje, oziroma bete delnic, kotirajočih na preučevanih delniških trgih, ni stabilno in je večskalni pojav. Na osnovi rezultatov preverjanja hipotez CAPM sklepamo, da so dokazi o veljavnosti CAPM za delniške trge Slovenije, Madžarske in Češke šibki. Najpogosteje zavrnjena je hipoteza ničelne vrednosti Jensenove alfe in zadostnosti bete kot edinega dejavnika določanja (presežne) donosnosti delnic. Povezanost med delniškimi trgi Slovenije, Češke in Madžarske med seboj kot tudi z razvitimi delniškimi trgi v Evropi (z nemškim delniškim trgom, britanskim, francoskim in avstrijskim trgom) smo ugotavljali z jakostjo sogibanja donosnosti teh delniških trgov. V ta namen smo uporabili več orodij analize (enostavno analizo linearne povezanosti delniških trgov (Pearsonov koeficient korelacije), Grangerjevo analizo vzročnosti, valčno korelacijsko analizo po posameznih skalah, navzkrižno valčno korelacijsko analizo ter DCC-GARCH analizo dinamične pogojne korelacije več spremenljivk) in ugotovili, da je slovenski delniški trg manj povezan z ostalimi evropskimi (s češkim, madžarskim, avstrijskim, francoskim, nemškim in britanskim) delniškimi trgi, kakor pa to velja za madžarski in češki delniški trg. Jakost sogibanja donosnosti delniških trgov v preučevanem obdobju (t.j. v obdobju 1997–2010) se je povečala. Finančne krize, zlasti svetovna finančna kriza, so kratkoročno vplivale na povečano sogibanje donosnosti slovenskega, madžarskega in češkega delniškega trga z ostalimi preučevanimi del
Ključne besede: delniški trgi, dolgoročni spomin, CAPM, povezanost med delniškimi trgi, valčki, GARCH, posplošena metoda momentov
Objavljeno: 20.09.2012; Ogledov: 2470; Prenosov: 381
.pdf Celotno besedilo (5,30 MB)

3.
4.
5.
PRIMERJAVA MODELA VREDNOTENJA DOLGOROČNIH NALOŽB (CAPM) IN ARBITRAŽNE TEORIJE CEN (APT)
Katja Miklič, 2011, diplomsko delo

Opis: Spoznati želimo model vrednotenja dolgoročnih naložb (CAPM) in arbitražno teorijo cen naložb (APT). Oba modela želita ugotoviti, kakšne bodo pričakovane donosnosti v nekem portfelju. S CAPM-jem izračunavamo pričakovane donosnosti s pomočjo povprečja in variance, medtem ko so pri APT-ju pomembni faktorji. APT je neke vrste nadgradnja CAPM-ja. Raziskovalci, ki so modela primerjali (pri gozdarskih in kmetijskih naložbah) so ugotovili, da je APT model krepkejši, vendar pa tudi rezultatov CAPM-ja ne gre zanemariti. Pri obeh pa so med svojim raziskovanjem naleteli na težave. Oba imata svoje prednosti in slabosti. Kitajski raziskovalci so ugotovili, da je APT na kitajskem borznem trgu neuporaben, medtem ko so na Japonskem tudi testirali ta model in pokazali, da je ta model v prednosti pred CAPM-jem. CAPM pa se lahko uporablja tudi kot orodje za strateško planiranje, in sicer v korporacijah, ki se morajo odločiti, katere posle bodo obdržali in katere odstranili.
Ključne besede: moderna portfeljska teorija (MPT), model vrednotenja dolgoročnih naložb (CAPM), arbitražna teorija cen naložb (APT), portfelj, diverzifikacija, tveganje, specifično tveganje, sistematično tveganje, koeficient β
Objavljeno: 06.07.2011; Ogledov: 1925; Prenosov: 250
.pdf Celotno besedilo (509,48 KB)

6.
7.
8.
9.
10.
Iskanje izvedeno v 0.12 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici