Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v ozračje je ključno za ohranitev stanja okolice. Obenem je za trajnostni razvoj potrebna uporaba obnovljivih surovin in energije, s čimer se lahko v prihodnosti izognemo pomanjkanju virov in finančni nestabilnosti. Namen doktorske disertacije je prispevati k hitrejšemu prehodu na uporabo trajnostnih tehnologij, še posebej na področju katalitske vezave ogljikovega dioksida v uporabnejše snovi, kot je metanol. Pri tem procesu bi uporabili vodik, primarno proizveden z elektrolizo vode iz spremenljive presežne vetrne oz. sončne energije, s čimer bi poskrbeli za stabilizacijo električnega omrežja. Pri tem je poznavanje obnašanja strukture in posledično aktivnosti katalizatorja zaradi zajema in obdelave velikih količin emisij ključnega pomena. Običajno so kinetični modeli izdelani prek predpostavke ene reakcijske poti in najpočasnejšega koraka pri pretvorbi. Z izdelavo mikrokinetičnega modela, ki vključuje posamezne korake pretvorbe na določenih aktivnih mestih površine, lahko povežemo strukturo in aktivnost katalizatorja. Tak model je robusten, saj temelji na manjšem številu predpostavk in ga lahko uporabimo za natančnejšo optimizacijo procesa. Disertacija vključuje preučevanje vpliva strukture in sestave katalizatorjev na hitrost pretvorbe ogljikovega dioksida za opis aktivnih mest pri pretvorbi za sintezo metanola. Na podlagi teh opažanj je bila izbrana in prilagojena ab initio kinetika (oz. kinetika iz prvih principov) določene strukture aktivnega mesta. Pri tem so bile za namen določitve strukture materialov uporabljene razne metode karakterizacije (N2O PSO-pulzna površinska oksidacija z N2O, STEM-EDS-vrstična elektronska mikroskopija z energijsko disperzivno spektroskopijo, XPS-rentgenska fotoelektronska spektroskopija, XRD-rentgenska praškovna difrakcija z Rietveldovo analizo, N2-fizisorpcija in številne druge). Glavna odkritja vključujejo prispevek k določitvi dinamike Zn oz. ZnO na industrijskem katalizatorju Cu/ZnO/Al2O3, ki narekuje aktivnost materiala. Določen je bil vpliv ključne razlike med pretvorbo mešanice CO2/H2 in komercialnega procesa pretvorbe sinteznega plina (v večji meri CO namesto CO2), ki je zdaj proizveden iz fosilnih surovin. Ta razlika je prisotnost nastale vode iz CO2, ki glede na to študijo povzroči deaktivacijo katalizatorja prek pospešenega sintranja faze Al2O3. Izdelan je bil model deaktivacije katalizatorja, ki kot prvi povezuje vpliv temperature, tlaka in časa na aktivnost sinteze metanola. Strukturno-aktivnostne povezave kažejo, da na aktivnost industrijskega katalizatorja vpliva več dejavnikov, najpomembnejša pa sta število bakrovih mest in število aktivnih cinkovih mest. Na podlagi tega je bil izdelan mikrokinetični model, temelječ na kinetiki pretvorbe na Zn/Cu (211) in eksperimentalno izmerjeni kinetiki adsorpcije H2 na Cu ter vključuje števili Cu in Zn mest kot parametra. Dodatno je bil preučevan mehanizem pretvorbe CO2 na Cu/SrTiO3. Material združuje pomembne lastnosti za učinkovito pretvorbo in odpira nove možnosti na področju razvoja katalizatorjev.
Ključne besede: pretvorba ogljikovega dioksida, sinteza metanola, strukturno-aktivnostne povezave, mikrokinetično modeliranje, Cu/ZnO/Al2O3, Cu/SrTiO3
Objavljeno v DKUM: 06.07.2022; Ogledov: 1198; Prenosov: 62
Celotno besedilo (9,55 MB)

Opis: V magistrskem delu smo raziskovali vključevanje vsebin glasbene umetnosti v pouk tujega jezika v 1. in 2. vzgojno-izobraževalnem obdobju osnovne šole. Na začetku teoretičnega dela predstavljamo učenje jezika skozi glasbo, v osrednjem delu pa se osredotočamo na medpredmetno povezovanje pouka tujega jezika s poukom glasbene umetnosti v osnovni šoli, kjer predstavljamo različne prednosti takšnega pouka ter vlogo učitelja pri le-tem. V empiričnem delu magistrskega dela smo raziskali, kako pogosto učitelji, ki poučujejo tuji jezik v 1. in/ali 2. vzgojno-izobraževalnem obdobju osnovne šole, vključujejo v pouk tujega jezika vsebine, metode in cilje glasbene umetnosti ter kakšna so njihova stališča do le-tega. Pri tem so nas zanimale razlike v odgovorih glede na vzgojno-izobraževalno obdobje, v katerem učitelji poučujejo, glede na njihovo izobrazbo in glede na morebitno opravljeno glasbeno šolo. V raziskavi je sodelovalo 129 učiteljev. Rezultati so pokazali, da učitelji statistično značilno pogosteje vključujejo vsebine, metode in cilje glasbene umetnosti v 1. VIO OŠ kot v 2. VIO OŠ. Tudi med učitelji razrednega pouka in učitelji tujega jezika so se pokazale statistično značilne razlike glede pogostosti vključevanja nekaterih glasbenih metod (metode petja in metode gibalnega ustvarjanja) in ciljev (samostojno petje pesmi, spremljanje petja z glasbili, gibanje ob glasbi itn.) glasbene umetnosti v pouk tujega jezika ter glede določenih stališč do le-tega. Raziskali smo tudi statistično značilne razlike med učitelji, ki so obiskovali glasbeno šolo, ter učitelji, ki glasbene šole niso obiskovali. Ugotovili smo, da statistično značilne razlike med njimi obstajajo v zelo redkih primerih.
Ključne besede: glasbena umetnost, tuji jezik, medpredmetne povezave, 1. in 2. vzgojno-izobraževalno obdobje, osnovna šola
Objavljeno v DKUM: 27.02.2020; Ogledov: 1298; Prenosov: 451
Celotno besedilo (2,47 MB)

Opis: Z zaključnim delom smo predstavili učni vrt kot raziskovalno (geografsko) učilnico. Menimo, da je učni vrt učencem v pomoč pri razumevanju naravnogeografskih vsebin, lokalnega okolja ter pri izoblikovanju okoljskih vrednot. V njem potekajoči pouk je v veliki meri praktično, raziskovalno in medpredmetno zasnovan, s čimer se učenci učijo kompleksnega razmišljanja in učenja za življenje. Didaktično uporabnost učnih vrtov so potrdili tudi rezultati naše raziskave. Izvedli smo jo na osnovi pedagoškega eksperimenta, v katerem smo načrtovali, izvedli in ovrednotili praktični preizkus učenja na učnem vrtu z izbrano skupino učencev, ter na osnovi anketiranja učiteljev šestih vzgojno-izobraževalnih ustanov z učnim vrtom ter intervjuvanja dveh ravnateljic. Poizvedovali smo, v katere namene ga koristijo, kako pogosto, pri katerih predmetih, katere so njegove prednosti, ali se soočajo s kakšnimi težavami idr. Ugotovili smo, da sodelujoči v raziskavi prepoznavajo uporabno vrednost učnega vrta, da je pogostost njegove uporabe odvisna od predmeta, ki ga poučujejo (sodelujoči so izpostavili naravoslovne predmete) ter da so učenci pri izvajanju aktivnosti na vrtu bolj motivirani kakor v učilnici. Na primeru dobrih praks že vzpostavljenih učnih vrtov, pri katerih smo sodelovali v okviru ERM-centra FF UM, smo pripravili napotke za načrtovanje in vzdrževanje učnih vrtov. Zasnovali smo jih po metodah permakulture. Možnosti načrtovanja in izvajanja pouka geografije na učnem vrtu smo preverili v aktualnih učnih načrtih za geografijo v osnovni šoli in na gimnaziji (splošni, klasični in ekonomski). Na osnovi izbranih učnih ciljev smo ob upoštevanju medpredmetnih korelacij izbrali tiste učne metode, za katere menimo, da so za učenje na vrtu najustreznejše in na podlagi tega oblikovali primere učnih aktivnosti. Vključili smo naslednje učne metode: učni eksperiment, demonstracijo, analizo, »brainstorming« (možganska nevihta) in učni razgovor. S pedagoškim eksperimentom smo načrtovano učno delo tudi izvedli in ga s samorefleksijo v praksi preverili na učnem vrtu OŠ Gustava Šiliha Maribor.
Ključne besede: šolski vrt, učilnica v naravi, geografija, medpredmetne povezave, učna priprava, metode geografskega raziskovalnega dela, permakultura.
Objavljeno v DKUM: 23.10.2018; Ogledov: 1654; Prenosov: 278
Celotno besedilo (4,79 MB)

Opis: Diplomsko delo se osredotoča na področje VPN povezav, ki se uporabljajo za varno povezovanje uporabnikov v lokalna omrežja dislociranih organizacij in za varno deljenje lokalnih omrežij organizacij z drugimi organizacijami. Z namenom ozaveščanja o VPN povezavah so predstavljeni šifrirni algoritmi, ki praktično omogočajo ustvarjanje varnih povezav. Nadalje so predstavljeni tudi protokoli in arhitekture, ki so najpogosteje uporabljene. Za lažje odločanje uporabnikov za uporabo VPN povezav, smo v drugem delu diplomskega dela predstavili prednosti in slabosti, kot tudi praktične možnosti uporabe; od poslovne do komercialne rabe.
Ključne besede: omrežja, navidezna omrežja, VPN povezave, oddaljeni dostop, informacijska varnost, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 22.12.2016; Ogledov: 1832; Prenosov: 192
Celotno besedilo (1,02 MB)

Opis: Stičišča in součinkovanje stečajnega prava z drugimi pravnimi materijami so raznolika. To velja tudi še posebej za davčno procesno pravo. Čeprav obe pravni materiji vzporedno večkrat med seboj kolidirata, zaman poskušamo vzpostaviti normiranje (formalnega) stečajno-davčnega prava kot skupek pravnih norm, ki se ukvarjajo z obravnavo davčnih terjatev v okviru plačilne nezmožnosti. Ostaja samo spoznanje, da je obravnavanje tega součinkovanja prepuščena pravni znanosti in sodni praksi. Predmet te raziskave so ustavnopravne zveze obeh pravnih materij in njunih kolizij. Državno in posebej učinkovito naravnano davčno procesno pravo mora stopiti v ozadje, kadar je v nasprotju z določenimi elementi stečajnega prava. Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju predvideva pravno premoč, kateri podlega tudi davčni upnik. Stičišče davčnega in stečajnega prava zmeraj potrebuje ustavnopravno povezavo. Glede na ustavno pravico do lastnine stečajnih upnikov, ki jim pripadajo temeljne pravice, določa vsebino in omejitve premoženjske pravice upnika. Stečajno pravo je istočasno izraz zagotovila za zaščito temeljnih pravic pred nepotrebno izgubo oziroma razvrednotenjem premoženjske pravice upnika, ki se ga lahko prepreči. Urejevalna funkcija stečajnega prava je bistveno determinirana z ustavnim načelom pravne in socialne države, ustavne pravice do zasebne lastnine, pravice enakosti pred zakonom, pravice varstva človekove osebnosti in dostojanstva ter pravice svobode dela. Sodobna država je davčna država in učinkovito davčno ukrepanje je eden izmed pogojev za njen obstoj. Materialno davčno pravo je namreč zaznamovano s financiranjem države in posledično z načrtovanjem proračuna, kar rezultira v ustavnopravni zahtevi po učinkovitosti in njenim uresničevanjem. Zahtevo po obstoju učinkovite davčne države pa je možno formulirati tako, da je treba enkrat nastale davčne terjatve uveljavljati ne samo učinkovito, temveč tako, da je možen spregled izključno v izjemnih primerih. V nemškem zakonodajnem prostoru se je izoblikovalo pravilo, da ima stečajno pravo prednost pred davčnim pravom. Uveljavljanje pravic iz davčnodolžniškega razmerja nasproti insolventnemu dolžniku se ravna izključno po stečajnem pravu. Čeprav je davčnemu upniku v insolvenčnem zakonu v določenem obsegu dana pravica do prednostne poravnave iz stečajne mase, lahko to pravico po insolvenčnem zakonu uveljavlja le na osnovi predpisov o stečajnem postopku kot vsak drugi stečajni upnik.
Ključne besede: davčno pravo, stečajno pravo, kolizije, davčni upnik, država, ustavnopravne povezave
Objavljeno v DKUM: 19.10.2016; Ogledov: 1154; Prenosov: 95
Celotno besedilo (845,39 KB)