| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Razvoj novih stilov v umetnosti tetoviranja
Ina Lutarič, 2019, magistrsko delo

Opis: Tetoviranje je skozi zgodovino nenehno spreminjalo svoj status – od nesprejemljivega do dela vsakdana. V teoretičnem delu smo orisali vzpone in padce priljubljenosti tetoviranja od 19. stoletja do danes. Priljubljenost tetoviranja je danes zelo visoka, povezuje pa se s sodobnimi trendi in popularno kulturo. K priljubljenosti pripomorejo tudi mediji in socialna omrežja, ki nam narekujejo trende, sodobno modo in navsezadnje tudi naše življenje. Ugotavljali smo, kako se tetoviranje vključuje in izraža v sodobno likovno umetnost tako po svetu kot v Sloveniji in tudi ali se ga lahko dojema kot umetniško prakso. Proučili smo namen tetovaže in njen pomen ter ikonografijo. Dotaknili smo se tudi prihodnosti, kjer bodo tatuji zmogli veliko več, kot zmorejo danes. Orisali smo nekaj primerov novih stilov novih stilov v tetoviranju in pojasnili razliko med tetovatorjem in tatu umetnikom. Raziskavo smo zasnovali preko intervjujev, kjer smo intervjuvali izbrane tatu umetnike, preko analize izločili enega, ki v Sloveniji zastopa pojem tatu umetnika. V praktičnem delu smo zasnovali lastno, avtorsko predlogo za tatu, pri kateri smo se ozirali predvsem na spoznanja teoretičnega dela, raziskave in definicij o tatu umetnikih.
Ključne besede: tetoviranje, umetnost tetoviranja, razvoj stilov, novi stili, sodoben tatu, umetniški tatu, tatu umetnik, tetovator
Objavljeno: 11.03.2019; Ogledov: 724; Prenosov: 113
.pdf Celotno besedilo (2,02 MB)

2.
PROST PRETOK BLAGA IN NJEGOV VPLIV NA DAVEK NA MOTORNA VOZILA
Simon Bukovec, 2016, diplomsko delo

Opis: V svojem diplomskem delu, z naslovom: Prost pretok blaga in njegov vpliv na davek na motorna vozila, bom predstavil oba instituta torej prost pretok blaga in davek na motorna vozila. Njun odnos in problem oz. konflikt, ki ga predstavljata. Opredelil se bom tudi, do vprašanja ali lahko davek na motorna vozila krši načelo o prostem pretoku blaga oz. ga omejuje. V prvem delu diplomskega dela bom bralcu predstavil oba instituta, ju opredelil in analiziral s pomočjo teorije in sodne prakse. V drugem delu pa bom analiziral tri sodbe Sodišča EU s katerimi, bom poskušal opredeliti in rešiti problematiko diplomske naloge. Podrobneje bom pogledal sodbe Sodišča EU: C-402/09 Tatu proti Romuniji z dne 7.4.2011, C 76/14 Manea proti Romuniji z dne 14.4.2015 in C 586/14 Budișan proti Romuniji z dne 9.6.2016, ki najbolje odražajo problematiko med notranjo obdavčitvijo in prostim pretokom blaga.
Ključne besede: Davek na motorna vozila, ZDMV, 110. člen PDEU, nevtralnost davkov, konkurenca, Prost pretok blaga, posredna diskriminacija, C 402/09 Tatu, C 76/14 Manea, C 586/14 Budișan
Objavljeno: 02.12.2016; Ogledov: 791; Prenosov: 100
.pdf Celotno besedilo (1,20 MB)

3.
TATU KOT ORNAMENT
Tina Krnjič, 2015, diplomsko delo

Opis: Ne glede na stopnjo civiliziranosti je malo takih ljudstev, pri katerih bi bila želja po ustvarjanju ornamentike povsem odsotna. »Ustvarjanje« je torej človekovo prvinsko hotenje. K tovrstnim prizadevanjem lahko najbrž pripišemo tudi tetoviranje obraza in telesa, k čemur so se kot prva zatekala barbarska ljudstva. Tetovatorstvo je fenomen, ki ga zasledimo v skorajda vseh državah sveta, in ki zaseda različne funkcije: terapevtsko, zaščitno (pred zlimi silami), družbeno razločevalno, estetsko (povečevanje privlačnosti), kazensko, vojaško, dekorativno, religijsko ter funkcijo obeleženja pomembnega dogodka in/ali osebe. Pri odkrivanju zgodovine tetovatorstva sem jemala v obzir evropski prostor, afriško in azijsko celino, Oceanijo ter Severno, Srednjo in Južno Ameriko. Osredotočala sem se na zgodovinski razvoj tetovatorstva kot obrti ter antropološke vidike le-tega. V skladu s cilji diplomske naloge sem iskala vzporednice med ornamentom določenega obdobja in takratnimi tetovatorskimi smernicami ter jih skušala predstaviti v čim bolj reprezentativnih primerih. Preko osebnih razgovorov z naročniki tetovaž (tetoviranci) in njihovimi izdelovalci (tetovatorji) sem dobila boljši vpogled v odnose med stranko in tetovatorjem ter na percepcijo končnega izdelka. Hkrati sem želela tetoviranje prikazati kot področje, ki je za umetnostno zgodovino še kako zanimivo. S spoznavanjem tetoviranja z zgodovinskega, antropološkega in praktičnega vidika sem prišla do zaključka, da se vloga in pomen tetovaž od kulture do kulture razlikujeta ter da značilnosti ornamentike določenega obdobja likovne umetnosti sovpadajo s smernicami tetoverske obrti istega obdobja. Obenem sem potrdila domnevo, da zahodna kultura tetoviranja danes ne obsoja kot zločinsko in nezaželeno početje v tolikšni meri kot v preteklih zgodovinskih obdobjih. Menim, da sem uspela orisati raziskovalni potencial, ki ga ima tetoverstvo znotraj umetnostnozgodovinske stroke – sploh v sodobnem kontekstu, ki je v smislu razgibane motivike in razvoja individualnih tetoverskih stilov zanimiv tako za oko laika kot akademika.
Ključne besede: tatu, tetovatorska obrt, tetovatorske tehnike in metode, tetovatorski motivi, ornament, proces izdelave tetovaže, zgodovina tatuja.
Objavljeno: 13.10.2015; Ogledov: 2188; Prenosov: 234
.pdf Celotno besedilo (4,02 MB)

Iskanje izvedeno v 0.05 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici