1. Ekonomsko-geografske značilnosti trga dela v podravski statistični regiji : magistrsko deloTjaša Toplak, 2024, magistrsko delo Opis: V magistrski nalogi preučujemo brezposelnost v podravski statistični regiji od leta 1991 naprej.
V teoretičnem delu je predstavljen ekonomsko-geografski oris podravske statistične regije, ki zajema delovne migracije, stopnjo brezposelnosti in delovno aktivno prebivalstvo. Opisan je razvoj gospodarstva v regiji, kjer smo se posvetili razvoju industrije in njenemu zatonu.
V empiričnem delu smo analizirali izbrane članke dnevnega časopisa Večer, in sicer iz obdobja 1991–2022. Zanimali so nas stopnja brezposelnosti, stečaji podjetij, zaposlovanje tujcev, iskani in presežni delavci in projekti javnih del, s katerimi si je regija želela opomoči. Ugotovili smo, da je bilo največ brezposelnih oseb v obdobju po osamosvojitvi Slovenije – leta 1995, nato je brezposelnost počasi upadala. Ponovno se je povečala po letu 2009, ko je nastopila velika finančna gospodarska kriza, a ni dosegla takšnih vrednosti kot takoj po osamosvojitvi. V splošnem velja, da so v analiziranih letih delodajalci najbolj iskali varilce, orodjarje, ključavničarje, strojnike in po napovedani epidemiji koronavirusa tudi gostince.
Ključne besede: Brezposelnost, stopnja brezposelnosti, podravska statistična regija, zaposlovanje, stečaji podjetij.
Objavljeno v DKUM: 05.02.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 11
 Celotno besedilo (1,63 MB) |
2. Analiza trga dela v Sloveniji, Romuniji in ZDAMarinela Glavaš, 2024, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo je rezultat podrobne analize trga dela za tri poljubno izbrane države, v našem primeru Slovenijo, Romunijo in ZDA. V diplomski nalogi raziskujem probleme, povezane s trgom dela, brezposelnost, pa tudi problem premajhne količine tega produkcijskega faktorja. Začetek predstavlja njegov teoretični del, kjer smo pregledali razloge za različne situacije na trgu dela in analizirali različne možnosti oz. »orodja«, ki jih imajo države na razpolago pri reševanju negativnih posledic, bodisi brezposelnosti ali pomanjkanja delovne sile. Hkrati smo podrobneje analizirali vsako državo posebej, kjer smo ugotovili, da se v nekaterih značilnostih bistveno razlikujejo. Z ekonometrično analizo smo poskušali ugotoviti, katere so tiste spremenljivke, ki najbolj vplivajo na brezposelnost v neki ekonomiji. S pomočjo pojasnjevalnih spremenljivk, kot so rast prebivalstva, neto tuje investicije, rast BDP, inflacija in državni izdatki, smo tvorili regresijsko enačbo po metodi najmanjših kvadratov. Ugotovili smo, da so si države glede na strukturo zaposlenosti nekoliko različne, kar je posledica različnih zgodovinskih okoliščin in socialnega sistema. Skupni so jim zlasti izzivi na trgu dela, ki jih bodo v prihodnosti omejevali novi, dodatni izzivi, zato bo proti njim ključno aktivno ukrepanje.
Ključne besede: Aktivna politika trga dela, brezposelnost, zaposlenost, Okunov zakon, Phillipsova krivulja, trg dela.
Objavljeno v DKUM: 01.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 31
Celotno besedilo (1,62 MB) |
3. Vpliv brezposelnosti mladih na migracije v tujinoAna Krstevski, 2024, diplomsko delo Opis: Dandanes se veliko mladih spopada z brezposelnostjo v domači državi ravno zaradi slabih zaposlitvenih priložnosti. Zato se v velikem številu odločajo za selitev v druge države zaradi pomanjkanja zaposlitvenih možnosti v svoji domači državi.
Namen tega raziskovalnega dela je bil raziskati razmerje med brezposelnostjo mladih in pojavom migracij v tujino ter prikazati kritične ekonomske in družbene posledice, povezane s to dinamiko.
Metode, uporabljene v tej študiji, so vključevale kombinacijo kvantitativnih in kvalitativnih raziskav. Zbiranje podatkov je vključevalo ankete, intervjuje ter analizo obstoječih ekonomskih in demografskih podatkov. Te metodologije so bile uporabljene za preučitev dejavnikov, ki prispevajo k brezposelnosti mladih, in za identifikacijo motivacije in izkušenj mladih, ki se odločijo za migracijo v tujino v iskanju boljših gospodarskih možnosti. Rezultati raziskave so pokazali nezadovoljstvo mladih v lastni državi in potrebe po zaposlitvenih možnostih v tujih državah, kar je bilo prikazano v okviru ankete. Študija poudarja potrebo po oblikovanju politik za izboljšanje zaposlitvenih možnosti mladih v Sloveniji, kar bi spodbudilo gospodarski razvoj in družbeno kohezijo.
Ključne besede: brezposelnost, migracije, emigracije, mladi, izzivi
Objavljeno v DKUM: 05.07.2024; Ogledov: 163; Prenosov: 65
Celotno besedilo (1,55 MB) |
4. Analiza trga dela v Avstriji, Belgiji in ŠviciRene Hojski, 2023, diplomsko delo Opis: V tem diplomskem delu smo teoretično opredelili ponudbo in povpraševanje, brezposelnost ter anomalije in diskriminacijo na trgu dela, kot tudi predstavili dejanski trg dela v Avstriji, Belgiji in Švici. Pri posamezni obravnavani državi smo predstavili osnovne lastnostni na njihovem trgu dela ter implementirane in planirane reforme v obdobju od leta 2000 do 2023, dodatni podpoglavji pa smo namenili tudi predstavitvi vpliva epidemije covid-19 na vsakega izmed opazovanih treh trgov dela in nove navade na njih. Za opazovane tri trge dela smo oblikovali tudi ekonometrični model funkcije zaposlenosti po metodi najmanjših navadnih kvadratov. Ugotovili smo, da se opazovani trgi dela med seboj razlikujejo - glavne razlike so bile opazne pri ovirah ob vstopu in izstopu iz trga dela ter pri izpeljanih reformah v opazovanem obdobju in v ukrepih v času epidemije covid-19. Podobnosti med trgi dela so bile opažene predvsem v odnosu do mladih, ki komaj vstopajo na trg dela. Pri ekonometrični analizi smo z modeli funkcije zaposlenosti za posamezno državo ugotovili, v kolikšni meri posamezni dejavniki v gospodarstvu kot so bruto domači proizvod, indeks cen življenjskih potrebščin in plače vplivajo na zaposlenost na trgu dela v tisti državi.
Ključne besede: trg dela, zaposlitev, brezposelnost, Avstrija, Belgija, Švica.
Objavljeno v DKUM: 09.11.2023; Ogledov: 359; Prenosov: 75
Celotno besedilo (1,70 MB) |
5. Brezposelnost in prehod v podjetništvo: motivi, ovire ter podpora politik v Sloveniji in primerjava z državami EUHelena Šefer, 2023, diplomsko delo Opis: Namen diplomskega dela je bil raziskati in analizirati samozaposlovanje brezposelnih oseb. Raziskali smo, kakšna je bila stopnja podjetniške aktivnosti Slovenije v letih od 2019 do 2021 in jo primerjali z državami članicami Evropske Unije ter kakšni so motivi za podjetništvo. Največkrat si ljudje ustvarjajo svoja podjetja iz potrebe, saj so službe redke.
Samozaposlovanje brezposelnih je pojav, ki je zelo zaželen s strani mnogih držav, ki se borijo z visoko stopnjo brezposelnosti. Raziskave so pokazale, da se samozaposli več brezposelnih oseb, kot si jih je sprva to želelo. Na poti pa jim stojijo mnoge ovire, predvsem pomanjkanje denarja za ustanovitev podjetja in oteženo pridobivanje sredstev za pomoč, pomankanje znanja, saj za to niso usposobljeni, in pomanjkanje poznanstev ali socialnega kapitala. Ena izmed ovir so tudi oportunitetni stroški.
Države poskušajo pomagati svojim državljanom z različnimi ukrepi. Pomembno je, da država ozavešča brezposelne, da to ni njihov konec, saj imajo še vedno možnost vstopiti na trg dela v obliki lastne zaposlitve. Eden od njih so programi in usposabljanja oziroma izobraževanja za podjetništvo, kjer udeleženci s pomočjo mentorjev pridobijo znanja za ustanovitev podjetja, postanejo samozavestnejši in še bolj motivirani, poveča pa se tudi njihova zaposljivost. Vlade pa zagotavljajo tudi finančno pomoč v obliki nepovratnih sredstev, raznih subvencij in vavčerjev.
Ključne besede: brezposelnost, samozaposlovanje, podjetniška aktivnost, ovire ob vstopu v podjetništvo, podpora politike.
Objavljeno v DKUM: 12.10.2023; Ogledov: 489; Prenosov: 69
Celotno besedilo (1,32 MB) |
6. Brezposelnost v Srbiji med krizo covida-19Milica Milisavljević, 2023, diplomsko delo Opis: Problem brezposelnosti je v središču pozornosti oblikovalcev ekonomske politike. Brezposelne osebe so tiste osebe, ki so v določenem času brez dela, ki so pripravljene delati in ki si iščejo delo. Brezposelnost je velik problem vsakega gospodarstva. Da bi rešili ta problem, je treba odkriti vzroke, ki vplivajo na njegov obseg in strukturo. Gibanje kazalnikov trga dela je odvisno od uspešnosti izvajanja in rezultatov izvedenih ukrepov ustrezne politike zaposlovanja. Za to temo smo se odločili, ker menimo, da je brezposelnost eden večjih problemov držav v času pandemije covida-19. Predmet dela je podati realnejšo sliko brezposelnosti glede na gibanje kazalnikov trga dela v Srbiji in regiji zahodnega Balkana pred krizo covida-19 in med njo. V diplomskem delu bomo predstavili analizo brezposelnosti v Srbiji ter primerjalno analizo brezposelnosti v Srbiji in drugih državah zahodnega Balkana. Na podlagi podatkov iz let 2019, 2020 in 2021 bomo analizirali, kako je nihala stopnja brezposelnosti v Srbiji med krizo covida-19, prav tako bomo predstavili kako, je nihala stopnja brezposelnosti med moškim in ženskim prebivalstvom. Predstavili bomo primere dobre prakse pri reševanju problema brezposelnosti.
Ključne besede: kazalniki trga dela, regionalna brezposelnost, kriza covida-19
Objavljeno v DKUM: 04.04.2023; Ogledov: 1262; Prenosov: 119
Celotno besedilo (1,06 MB) |
7. Makroekonomska analiza vpliva COVID-19 v evroobmočjuNino Planinšek, 2022, magistrsko delo Opis: Pandemija COVID-19 je spremenila naša življenja, kakršna smo poznali. Med največjimi negativnimi spremembami je vpliv na gospodarstvo evroobmočja, ki je utrpelo največjo škodo po finančni krizi leta 2008. Vse se je začelo v Evropi konec januarja in v začetku februarja 2020, takrat smo zabeležili prve primere okužb z virusom. Tako so bili že meseca marca sprejeti prepotrebni ukrepi za preprečevanje širjenja in posledično socialno distanciranje. Ne glede na to, da je sprva kazalo, da se bo vse skupaj kmalu zaključilo, je sedaj mesec maj 2022, mi pa se še vedno soočamo z določenimi omejitvami in s strahom pred izbruhom novega vala, ki bi dodatno spremenil naša življenja in poslabšal gospodarske obete. Posledice v evroobmočju so vidne zlasti v zniževanju bruto domačega proizvoda, bruto investicij v osnovna sredstva, padcu uvoza, izvoza, državne in zasebne potrošnje. Ne pozabimo na inflacijo, čeprav se morda zdi, da so nižje vrednosti pozitivne za posameznike, temu žal ni tako, ker se posledično zmanjšuje gospodarska rast in povečuje brezposelnost. Pandemija je obsežno vplivala na trg dela in doprinesla predvsem številne prekvalifikacije na delovnih mestih, vpeljalo se je delo na daljavo, vse skupaj pa je imelo posledično vpliv na uporabo naprednih tehnologij. Posledice so sicer omejili programi in sheme za ohranjanje delovnih mest ter rešitve, ki temeljijo na področju ekonomske politike, katere glavni cilj je zagotoviti trajno gospodarsko rast, ki posledično omogoča izboljšanje in spremembo življenjskega standarda na višjo raven. Tako je bil sprejet sveženj fiskalnih spodbud, katerega cilj je bil, s povečanjem javne porabe in znižanjem davkov, podpreti agregatno povpraševanje. Pri tem je bil glavni namen doseči makroekonomske cilje, v tem primeru omejiti škodo in izboljšati stanje gospodarstva kot celote. Na področju monetarne politike je prišlo do nakupa državnih obveznic za zagotavljanje likvidnosti, prilagoditve deviznih tečajev in sprememb količine denarja v rezervah. Poleg vsega naštetega sta bila sprejeta tudi novi instrument za oživitev gospodarstva NextGenerationEU in okrepljeni dolgoročni proračun EU za obdobje 20212027. Cilj teh programov je pomagati državam članicam pri okrevanju, izboljšanju uspešnosti z uskladitvijo javnih in zasebnih naložb s širšimi cilji EU, zlasti z njeno zeleno in digitalno strategijo. V Evropi se je 27. decembra 2020 začelo cepljenje proti COVID-19, ki se pospešeno izvaja. Prav tako se je Evropska unija dogovorila o izdaji enotnega EU Digitalnega COVID potrdila. Vse navedeno je zelo spodbudno za našo prihodnost, ki je še vedno odvisna od razvoja pandemije COVID-19, precepljenosti posameznikov in stopnje upoštevanja ukrepov.
Ključne besede: Makroekonomija, denarna politika, bruto domači proizvod, inflacija, brezposelnost, fiskalna politika.
Objavljeno v DKUM: 23.06.2022; Ogledov: 865; Prenosov: 286
Celotno besedilo (1,13 MB) |
8. Rast samozaposlovanja: vpliv brezposelnosti na pojav freelancerjev v državah euDoris Fesel, 2021, diplomsko delo Opis: Freelancing je specializirana oblika pogodbenega dela, ki ga opravlja posameznik za tretje osebe in je v zadnjih letih vedno bolj na porastu. Razlog v tem je spreminjajoči se trg dela, digitalizacija in avtomatizacija. Freelancing, tako kot samozaposlitev spada pod okrilje podjetništva. Vsi freelancerji so samozaposleni, niso pa vsi samozaposleni freelancerji. Najpogostejše panoge, v katerih le-ti delujejo, so pisanje, grafično oblikovanje, računalništvo in računovodstvo. Freelancing ima tudi sam po sebi velik vpliv na trg dela. Omogoča podjetjem dostop do predhodno nedostopnih virov, spodbuja inovacijo, zmanjša tveganja v sodelujočem podjetju in spreminja trg dela na takšen način, da imajo lastnosti in veščine posameznikov vedno večji pomen. Veliko ljudi pa je v freelancing prisiljeno, ker nima druge alternative. V tej nalogi smo na podlagi teoretične podlage in primerov, lastnih izračunov in z anketo opredelili, kako velik vpliv ima brezposelnost na freelancing. Ugotavljamo, da se vedno več ljudi odloča za freelancing zaradi želje po osamosvojitvi in svobodi. To pomeni biti sam svoj šef, lastno določanje delovnega časa, delo kjerkoli in s komerkoli. Veliko kdo pa je primoran v freelancing. Ugotavljamo, da se posamezniki odločajo za freelancing zaradi pomanjkanja drugih alternativ. Zelo pogosto pa je odločitev za freelancing kombinacija lastne želje in pomanjkanja drugih alternativ.
Ključne besede: freelancing, brezposelnost, samozaposlitev.
Objavljeno v DKUM: 10.11.2021; Ogledov: 900; Prenosov: 92
Celotno besedilo (1,16 MB) |
9. Vpliv pandemije covid-19 na zaposlovanje v podjetju Iskra ISD d.o.o.Tilen Andrej Grahek, 2021, diplomsko delo Opis: Celotno lansko leto je zaznamovala pandemija koronavirusne bolezni covid-19, ki se je razširila po vsem svetu in nas prisilila v nov način življenja, ki ga nismo bili vajeni. Enako velja za podjetja in celotno gospodarstvo, ki se je moralo prilagoditi novim razmeram in priporočilom glede poslovanja. Povečala se je brezposelnost, po nekaj letih je bilo ponovno opaziti upad bruto domačega proizvoda v gospodarstvu.
V diplomskem delu obravnavamo situacijo zaposlovanja in ukrepov podjetij in države za zajezitev širjenja bolezni covid-19. Z intervjujem smo raziskali, kako je pandemija vplivala na rast in razvoj podjetja ter na strukturo zaposlenih glede na njihovo stopnjo izobrazbe.
Ugotovili smo, da lahko podjetje ob nastopu krize začasno ustavi razvoj ali naredi korak nazaj, da oceni svojo situacijo, hkrati pa poskrbi za svoje zaposlene in jim zagotovi čim boljše pogoje za opravljanje svojega dela.
Ključne besede: pandemija, covid-19, zaposlovanje, brezposelnost
Objavljeno v DKUM: 23.09.2021; Ogledov: 1053; Prenosov: 137
Celotno besedilo (632,46 KB) |
10. Ukrepi za izboljšanje položaja mladih na trgu delaSimona Peklaj, 2021, diplomsko delo Opis: Stopnja brezposelnosti mladih v Sloveniji je po podatkih Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje (v nadaljevanju ZRSZ) še vedno višja od stopnje brezposelnosti vseh starostnih skupin. V diplomskem delu smo predstavili in raziskali področje aktivnih ukrepov za izboljšanje položaja mladih na trgu dela.
Raziskovalni del naloge je usmerjen v analizo ukrepa Usposabljanje na delovnem mestu – mladi (v nadaljevanju UDM – mladi), v ljubljanski regiji, ki ga izvaja ZRSZ. Z analizo smo raziskovali smiselnost tega ukrepa ter ugotavljali kolikšen odstotek vseh brezposelnih mladih se vključi v ta ukrep in kolikšen odstotek se jih po tem usposabljanju zaposli. Ugotovili smo, da je bilo med mladimi v UDM – mladi Urada za delo (v nadaljevanju UD) Ljubljana v vseh letih od 2013 do 2018 vključenih več oseb ženskega spola; da so vključeni pretežno brezposelni mladi, stari od 25 do 29 let ter da je bilo v vseh preučevanih letih, torej od 2013 do 2018, vključenih v programe usposabljanja med mladimi največ takšnih s srednjo strokovno in srednjo splošno izobrazbo. Trajanje brezposelnosti ob vključitvi v program UDM - mladi se je po letu 2013 začelo daljšati. Podatki kažejo, da je bilo v vseh proučevanih letih največ mladih brezposelnih, ki so bili vključeni v UDM – mladi UD Ljubljana, vključenih v splošne izobraževalne aktivnosti ter v področje Poslovne in Upravne vede. Izjema je leto 2017, kjer je bilo na drugem mestu največ vključenih v področje Družbene vede. Uspešnost in učinkovitost vseh ukrepov, namenjenih spodbujanju in pospeševanju zaposlovanja mladih, je treba redno spremljati ter iskati šibke točke za izboljšave
Ključne besede: mladi, trg dela, brezposelnost, aktivna politika zaposlovanja
Objavljeno v DKUM: 07.06.2021; Ogledov: 1156; Prenosov: 149
Celotno besedilo (1,08 MB) |
