| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 233
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Makroekonomska analiza vpliva COVID-19 v evroobmočju
Nino Planinšek, 2022, magistrsko delo

Opis: Pandemija COVID-19 je spremenila naša življenja, kakršna smo poznali. Med največjimi negativnimi spremembami je vpliv na gospodarstvo evroobmočja, ki je utrpelo največjo škodo po finančni krizi leta 2008. Vse se je začelo v Evropi konec januarja in v začetku februarja 2020, takrat smo zabeležili prve primere okužb z virusom. Tako so bili že meseca marca sprejeti prepotrebni ukrepi za preprečevanje širjenja in posledično socialno distanciranje. Ne glede na to, da je sprva kazalo, da se bo vse skupaj kmalu zaključilo, je sedaj mesec maj 2022, mi pa se še vedno soočamo z določenimi omejitvami in s strahom pred izbruhom novega vala, ki bi dodatno spremenil naša življenja in poslabšal gospodarske obete. Posledice v evroobmočju so vidne zlasti v zniževanju bruto domačega proizvoda, bruto investicij v osnovna sredstva, padcu uvoza, izvoza, državne in zasebne potrošnje. Ne pozabimo na inflacijo, čeprav se morda zdi, da so nižje vrednosti pozitivne za posameznike, temu žal ni tako, ker se posledično zmanjšuje gospodarska rast in povečuje brezposelnost. Pandemija je obsežno vplivala na trg dela in doprinesla predvsem številne prekvalifikacije na delovnih mestih, vpeljalo se je delo na daljavo, vse skupaj pa je imelo posledično vpliv na uporabo naprednih tehnologij. Posledice so sicer omejili programi in sheme za ohranjanje delovnih mest ter rešitve, ki temeljijo na področju ekonomske politike, katere glavni cilj je zagotoviti trajno gospodarsko rast, ki posledično omogoča izboljšanje in spremembo življenjskega standarda na višjo raven. Tako je bil sprejet sveženj fiskalnih spodbud, katerega cilj je bil, s povečanjem javne porabe in znižanjem davkov, podpreti agregatno povpraševanje. Pri tem je bil glavni namen doseči makroekonomske cilje, v tem primeru omejiti škodo in izboljšati stanje gospodarstva kot celote. Na področju monetarne politike je prišlo do nakupa državnih obveznic za zagotavljanje likvidnosti, prilagoditve deviznih tečajev in sprememb količine denarja v rezervah. Poleg vsega naštetega sta bila sprejeta tudi novi instrument za oživitev gospodarstva NextGenerationEU in okrepljeni dolgoročni proračun EU za obdobje 20212027. Cilj teh programov je pomagati državam članicam pri okrevanju, izboljšanju uspešnosti z uskladitvijo javnih in zasebnih naložb s širšimi cilji EU, zlasti z njeno zeleno in digitalno strategijo. V Evropi se je 27. decembra 2020 začelo cepljenje proti COVID-19, ki se pospešeno izvaja. Prav tako se je Evropska unija dogovorila o izdaji enotnega EU Digitalnega COVID potrdila. Vse navedeno je zelo spodbudno za našo prihodnost, ki je še vedno odvisna od razvoja pandemije COVID-19, precepljenosti posameznikov in stopnje upoštevanja ukrepov.
Ključne besede: Makroekonomija, denarna politika, bruto domači proizvod, inflacija, brezposelnost, fiskalna politika.
Objavljeno v DKUM: 23.06.2022; Ogledov: 336; Prenosov: 150
.pdf Celotno besedilo (1,13 MB)

2.
Rast samozaposlovanja: vpliv brezposelnosti na pojav freelancerjev v državah eu
Doris Fesel, 2021, diplomsko delo

Opis: Freelancing je specializirana oblika pogodbenega dela, ki ga opravlja posameznik za tretje osebe in je v zadnjih letih vedno bolj na porastu. Razlog v tem je spreminjajoči se trg dela, digitalizacija in avtomatizacija. Freelancing, tako kot samozaposlitev spada pod okrilje podjetništva. Vsi freelancerji so samozaposleni, niso pa vsi samozaposleni freelancerji. Najpogostejše panoge, v katerih le-ti delujejo, so pisanje, grafično oblikovanje, računalništvo in računovodstvo. Freelancing ima tudi sam po sebi velik vpliv na trg dela. Omogoča podjetjem dostop do predhodno nedostopnih virov, spodbuja inovacijo, zmanjša tveganja v sodelujočem podjetju in spreminja trg dela na takšen način, da imajo lastnosti in veščine posameznikov vedno večji pomen. Veliko ljudi pa je v freelancing prisiljeno, ker nima druge alternative. V tej nalogi smo na podlagi teoretične podlage in primerov, lastnih izračunov in z anketo opredelili, kako velik vpliv ima brezposelnost na freelancing. Ugotavljamo, da se vedno več ljudi odloča za freelancing zaradi želje po osamosvojitvi in svobodi. To pomeni biti sam svoj šef, lastno določanje delovnega časa, delo kjerkoli in s komerkoli. Veliko kdo pa je primoran v freelancing. Ugotavljamo, da se posamezniki odločajo za freelancing zaradi pomanjkanja drugih alternativ. Zelo pogosto pa je odločitev za freelancing kombinacija lastne želje in pomanjkanja drugih alternativ.
Ključne besede: freelancing, brezposelnost, samozaposlitev.
Objavljeno v DKUM: 10.11.2021; Ogledov: 349; Prenosov: 50
.pdf Celotno besedilo (1,16 MB)

3.
Vpliv pandemije covid-19 na zaposlovanje v podjetju Iskra ISD d.o.o.
Tilen Andrej Grahek, 2021, diplomsko delo

Opis: Celotno lansko leto je zaznamovala pandemija koronavirusne bolezni covid-19, ki se je razširila po vsem svetu in nas prisilila v nov način življenja, ki ga nismo bili vajeni. Enako velja za podjetja in celotno gospodarstvo, ki se je moralo prilagoditi novim razmeram in priporočilom glede poslovanja. Povečala se je brezposelnost, po nekaj letih je bilo ponovno opaziti upad bruto domačega proizvoda v gospodarstvu. V diplomskem delu obravnavamo situacijo zaposlovanja in ukrepov podjetij in države za zajezitev širjenja bolezni covid-19. Z intervjujem smo raziskali, kako je pandemija vplivala na rast in razvoj podjetja ter na strukturo zaposlenih glede na njihovo stopnjo izobrazbe. Ugotovili smo, da lahko podjetje ob nastopu krize začasno ustavi razvoj ali naredi korak nazaj, da oceni svojo situacijo, hkrati pa poskrbi za svoje zaposlene in jim zagotovi čim boljše pogoje za opravljanje svojega dela.
Ključne besede: pandemija, covid-19, zaposlovanje, brezposelnost
Objavljeno v DKUM: 23.09.2021; Ogledov: 531; Prenosov: 106
.pdf Celotno besedilo (632,46 KB)

4.
Ukrepi za izboljšanje položaja mladih na trgu dela
Simona Peklaj, 2021, diplomsko delo

Opis: Stopnja brezposelnosti mladih v Sloveniji je po podatkih Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje (v nadaljevanju ZRSZ) še vedno višja od stopnje brezposelnosti vseh starostnih skupin. V diplomskem delu smo predstavili in raziskali področje aktivnih ukrepov za izboljšanje položaja mladih na trgu dela. Raziskovalni del naloge je usmerjen v analizo ukrepa Usposabljanje na delovnem mestu – mladi (v nadaljevanju UDM – mladi), v ljubljanski regiji, ki ga izvaja ZRSZ. Z analizo smo raziskovali smiselnost tega ukrepa ter ugotavljali kolikšen odstotek vseh brezposelnih mladih se vključi v ta ukrep in kolikšen odstotek se jih po tem usposabljanju zaposli. Ugotovili smo, da je bilo med mladimi v UDM – mladi Urada za delo (v nadaljevanju UD) Ljubljana v vseh letih od 2013 do 2018 vključenih več oseb ženskega spola; da so vključeni pretežno brezposelni mladi, stari od 25 do 29 let ter da je bilo v vseh preučevanih letih, torej od 2013 do 2018, vključenih v programe usposabljanja med mladimi največ takšnih s srednjo strokovno in srednjo splošno izobrazbo. Trajanje brezposelnosti ob vključitvi v program UDM - mladi se je po letu 2013 začelo daljšati. Podatki kažejo, da je bilo v vseh proučevanih letih največ mladih brezposelnih, ki so bili vključeni v UDM – mladi UD Ljubljana, vključenih v splošne izobraževalne aktivnosti ter v področje Poslovne in Upravne vede. Izjema je leto 2017, kjer je bilo na drugem mestu največ vključenih v področje Družbene vede. Uspešnost in učinkovitost vseh ukrepov, namenjenih spodbujanju in pospeševanju zaposlovanja mladih, je treba redno spremljati ter iskati šibke točke za izboljšave
Ključne besede: mladi, trg dela, brezposelnost, aktivna politika zaposlovanja
Objavljeno v DKUM: 07.06.2021; Ogledov: 554; Prenosov: 84
.pdf Celotno besedilo (1,08 MB)

5.
Brezposelnost mladih in migracije
Jon Peršin, 2021, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu obravnavamo problematiko mladih na trgu dela in njihovo brezposelnost, ki je posledica zahtevnega vključevanja na precej velik in spreminjajoč trg dela. Brezposelnost med mladimi nima le kratkoročnih, ampak tudi dolgoročne posledice, zaradi katerih mladi sprejemajo fleksibilne in manj varne oblike dela. Ravno nezadovoljstvo na domačem trgu dela velikokrat privede do migracij mladih v tujino, kjer iščejo boljše možnosti za delo in življenje. Namen diplomskega dela je preučiti mlade na trgu dela in določiti njihove značilnosti ter stanje brezposelnosti mladih v Sloveniji. Cilj diplomskega dela je raziskati položaj mladih na trgu dela in migracije ter ugotoviti, kako na migracije vplivajo dejavniki, kot so spol, starost in pridobljena stopnja izobrazbe. V teoretičnem delu smo z deskriptivno metodo opredelili definicije mladih, mladosti, mladih na trgu dela, njihovo brezposelnost ter migracije kot možno posledico brezposelnosti. V raziskovalnem delu pa smo s podatki, pridobljenimi na Statističnem uradu Republike Slovenije, poiskali odgovore na zastavljena raziskovalna vprašanja. Ugotovili smo, da spol, starost in pridobljena stopnja izobrazbe v določeni meri vplivajo na izseljevanje v tujino. Predlagamo, da Republika Slovenija nadaljuje s programi za zaposlovanje mladih, saj podatki kažejo na to, da ti programi ugodno vplivajo na zadrževanje mlade delovne sile v Sloveniji.
Ključne besede: mladi, brezposelnost, migracije
Objavljeno v DKUM: 05.05.2021; Ogledov: 634; Prenosov: 131
.pdf Celotno besedilo (949,53 KB)

6.
Karierna orientacija in položaj mladih na trgu dela
Lucija Časar, 2021, magistrsko delo

Opis: Sodobna družba se v današnjih časih neprestano sooča s spremembami, zaradi česar je postalo pomembno vseživljenjsko izobraževanje in izpopolnjevanje, kjer pa igra pomembno vlogo karierna orientacija. Ta pomaga posameznikom, tako mladim kot tudi starejšim, pri upravljanju njihove kariere ter sprejemanju lažjih odločitev v povezavi z izobraževanjem, usposabljanjem in zaposlovanjem. Vendar pa se kljub tej dejavnosti, ki naj bi mlade usmerjala in jim pomagala pri pomembnih odločitvah, dogaja, da se ti soočajo z visoko stopnjo brezposelnosti. Magistrsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu je na podlagi pridobljene literature predstavljeno področje raziskovanja, ki se nanaša na karierno orientacijo, brezposelnost mladih in prehod mladih iz izobraževanja v delovno okolje. V empiričnem delu pa je raziskano, kakšna je karierna orientacija med mladimi s terciarno izobrazbo pri nas ter ali je ta dovolj vpeta v slovenski izobraževalni sistem. V ta namen so bili preko različnih družbenih omrežij med študente različnih fakultet razdeljeni anketni vprašalniki, s katerimi je bilo poizvedovano, koliko mladih s terciarno izobrazbo, starih med 20 in 29 let, se je v času študija sploh udeleževalo aktivnosti, povezanih z njihovo kariero, ter ali menijo, da so jim oziroma jim bodo te aktivnosti pomagale pri prehodu iz izobraževanja na trg dela. Rezultati so pokazali, da se mladi udeležujejo dejavnosti karierne orientacije in menijo, da jim bo znanje, ki so ga dobili na različnih delavnicah in izobraževanjih, pomagalo pri vstopu iz izobraževanja na trg dela. Vendar pa je bilo ugotovljeno, da je karierna orientacija premalo vpeta v slovenski izobraževalni sistem. Če bi se karierna orientacija med posamezniki aktivno izvajala že v začetku samega izobraževalnega procesa, torej v osnovnih in srednjih šolah, ne bi bilo toliko neskladnosti med ponudbo izobraženega kadra in potrebami na trgu dela. Mladi bi na ta način prej spoznali dinamiko trga dela in se tako posledično lažje ter primerneje odločali o svojih možnostih izobraževanja in zaposlovanja.
Ključne besede: karierna orientacija, brezposelnost mladih, mladi s terciarno izobrazbo, prehod iz izobraževanja v delovno okolje
Objavljeno v DKUM: 01.02.2021; Ogledov: 624; Prenosov: 112
.pdf Celotno besedilo (1,63 MB)

7.
Učinkovitost aktivnih politik zaposlovanja v nekaterih evropskih državah
Brina Kos, 2020, diplomsko delo

Opis: S problematiko brezposelnosti se sooča praktično vsaka država. Pojav, ki označuje ekonomsko-socialno stanje, ko je posameznik zmožen za delo, a ga ne more dobiti, ima posledice na družbo in posameznika, ki so lahko tako ekonomske kot socialne narave. Namen dela diplomskega projekta je predstaviti, kako različne evropske države posegajo na trg dela in tako uravnavajo njegovo delovaje z namenom vzdrževanja visoke stopnje zaposlenosti in zmanjšanja stopnje brezposelnosti. V drugem in tretjem poglavju dela so opisani pojmi trga delovne sile, brezposelnosti in aktivne politike zaposlovanja (APZ). Četrto poglavje je namenjeno predstavitvi trgov delovne sile določenih evropskih držav ter ukrepom in programom APZ, ki se jih določene države poslužujejo. Zaradi precej velikih razlik med stopnjami zaposlenosti in brezposelnosti so bile ciljne države dela diplomskega projekta Slovenija, Češka, Grčija, Nizozemska in Španija. Na podlagi naše raziskave smo ugotovili, da so bile vse analizirane države uspešne z vidika kriterijev povečanja stopnje zaposlenosti in zmanjšanja stopnje brezposelnosti s pomočjo ukrepov in programov politike zaposlovanja.
Ključne besede: trg delovne sile, brezposelnost, aktivna politika zaposlovanja, ukrepi aktivne politike zaposlovanja
Objavljeno v DKUM: 02.12.2020; Ogledov: 652; Prenosov: 77
.pdf Celotno besedilo (1,08 MB)

8.
Pričakovanja delodajalcev glede kompetenc diplomantov s kadrovskega področja
Adrijana Andonov, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo primerjali kompetence, ki jih delodajalci zahtevajo za zasedbo prostih delovnih mest diplomantov s kadrovskega področja in razvitost teh iskanih kompetenc med študenti Fakultete za organizacijske vede UM. Na podlagi strokovne in znanstvene literature ter javno dostopnih statističnih podatkov smo najprej opredelili pojem kompetenca in kompetentnost, nato pa opisali razvrstitev kompetenc posameznika. V nadaljevanju smo opisali problematiko mladih na prehodu iz izobraževanja v zaposlitev. Teoretični del smo zaključili s predstavitvijo kompetenc na področju kadrovskega managementa. V empiričnem delu smo preko zaposlitvenega portala pridobili informacije o zahtevah delodajalcev na področju zaposlovanja kadrovskega profila, ki nam je približal ter potrdil dejstva in navedbe glede pomembne vloge kadrovika v podjetju. Sestavili smo seznam kompetenc, študenti pa so samoocenili v kolikšni meri so le te med njimi dejansko razvite. Rezultati raziskave so nam pokazali tudi vpliv neformalnega pridobivanja znanj ter izkušenj, ki ga te imajo na samoocene študentov. Glede na številne predloge, ki smo jih navedli menimo, da bi se sam prehod mladih diplomantov na trg dela v prihodnosti smiselno lahko olajšal že z uvedbo malih sprememb na področju izobraževanja, kot je začetek resnega sodelovanja s podjetji. Seveda pa pri tem ne smemo izključiti mladih, za katere menimo, da bi se morali tudi sami prizadevati za pridobitev ustreznega nabora kompetenc, ki bi jim olajšal prehod v zaposlitev.
Ključne besede: kompetenca, brezposelnost, neformalno izobraževanje, zahteve delodajalca, kadrovski management
Objavljeno v DKUM: 04.11.2020; Ogledov: 625; Prenosov: 111
.pdf Celotno besedilo (921,44 KB)

9.
Brezposelnost mladih: Primerjava Slovenije z Avstrijo
Klemen Zoretič, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu obravnavamo brezposelnost mladih v Sloveniji in jo primerjamo z brezposelnostjo mladih v sosednji državi Avstriji. Brezposelnost je namreč pereč problem, s katerim se soočajo delavci na trgu dela. Kot obravnavamo tudi v diplomski nalogi, je na trgu dela nekaj kritičnih skupin, med katere uvrščamo tudi mlade. Visok odstotek brezposelnosti med mladimi kaže na to, da mladi na trgu dela vse teže dobijo priložnost. Delodajalcem namreč ni dovolj le pridobljeno znanje ali stopnja izobrazbe. V veliki meri mladim primanjkuje delovnih izkušenj. Namen diplomske naloge je raziskati problematiko brezposelnosti mladih v Sloveniji in sosednji državi Avstriji. Podatke, ki smo jih pridobili za obe državi, smo med seboj primerjali. Prav tako smo vključili veljavne podatke za Evropsko unijo, saj je ta skupna tako Sloveniji kot Avstriji.
Ključne besede: brezposelnost, brezposelnost mladih, trg dela, Republika Slovenija, Republika Avstrija
Objavljeno v DKUM: 03.11.2020; Ogledov: 590; Prenosov: 141
.pdf Celotno besedilo (930,82 KB)

10.
Problematika zaposlovanja mladih žensk v občini Lukovica
Teja Bernot, 2020, magistrsko delo

Opis: Živimo v 21. stoletju, ki naj bi ga zaznamovala vsesplošna enakopravnost, tudi na področju zaposlovanja. Žal temu ni tako, saj neenakosti med spoloma na trgu dela še vedno obstajajo. Razloge gre iskati v preteklosti, ko so ženske veljale za manjvredno in »slabo« delovno silo, ki jim je družba določila vlogo matere, gospodinje in šibkejšega spola. Stereotipne predstave o ženskah so se ohranile vse do danes, saj je obravnava žensk na trgu dela še vedno drugačna kot pri moških. Ženske, predvsem mlade, se namreč srečujejo z diskriminacijo v obliki »manjvredne« obravnave pri zaposlovanju, plačilu in napredovanju na delovnem mestu ter zapostavljenosti nasploh. Magistrsko delo obsega dva dela. V teoretičnem delu opredeljujemo sodobne razmere na trgu dela za »zapostavljene« skupine, tj. mlade, ženske in predvsem mlade ženske. Dotaknemo se področja prehoda iz izobraževanja v zaposlitev, položaja žensk v službi in razlogov za večjo brezposelnost žensk v primerjavi z moškimi. Poglavje sklenemo s predstavitvijo, kako se s problematiko zaposlovanja mladih žensk soočamo v Sloveniji. V raziskovalnem delu veljavnost teoretičnih spoznanj preverjamo konkretno v občini Lukovica. Zanimiva je namreč zaradi velikega deleža mladih žensk, ki so v primerjavi z ženskami na splošno zaradi mladosti še v nekoliko slabšem položaju. S preverjanjem veljavnosti zastavljenih hipotez in z iskanjem odgovorov na raziskovalna vprašanja preučujemo vpliv trajanja iskanja zaposlitve, smeri študija ter vez in poznanstev na prvo zaposlitev ter presojamo, ali je prvo zaposlitev lažje dobiti v zasebnem sektorju ali morda v javnem. Razpravljamo o vplivu izobrazbe na prvo zaposlitev, položaju mladih žensk pri iskanju prve zaposlitve in v času prve zaposlitve ter o najpogostejših razlogih za njeno prekinitev. Naše ugotovitve na primeru mladih žensk v občini Lukovica primerjamo z objavljenimi izsledki avtorjev, ki so raziskovali omenjeno problematiko.
Ključne besede: diskriminacija, mlade ženske, občina Lukovica, brezposelnost, zaposlovanje
Objavljeno v DKUM: 03.07.2020; Ogledov: 633; Prenosov: 68
.pdf Celotno besedilo (1,53 MB)

Iskanje izvedeno v 0.17 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici