1. Anders Behring Breivik - napad na Norveškem : magistrsko deloTadej Križman, 2023, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu smo s pomočjo člankov in literature preučili primer Andersa Behringa Breivika, ki je leta 2011 izvedel teroristična napada na Norveškem. V napadu v Oslu je umrlo sedem oseb, v napadu na otoku Utoya je bilo ubitih 77 ljudi. V magistrskem delu smo najprej opisali otroštvo in življenje Breivika. Njegov odnos z mamo je ključnega pomena za razumevanje njegovih kasnejših dejanj. Nato smo opisali potek obeh napadov. V naslednjem poglavju smo opisali potek sojenja in psihiatrična mnenja. Na sojenju je Breivik predstavil svojo ideologijo, ki jo je tudi zapisal v tisoč petsto strani dolgem manifestu. Tako v pogovorih z različnimi psihiatri kakor tudi na sojenju ni pokazal nobenega obžalovanja nad svojimi dejanji. Breiviku so diagnosticirali disocialno osebnostno motnjo in narcistično osebnostno motnjo. V magistrskem delu smo opisali narcistično osebnostno motnjo, merila za njeno diagnosticiranje in njen vpliv na nasilnost posameznika. Prav tako so strokovnjaki menili, da ima Aspergerjev sindrom. V delu so opisani Aspergerjev sindrom in merila za njegovo diagnosticiranje. Breivik je zaradi neuspehov in nezmožnosti vključevanja v različne družbene skupine začel igrati videoigre in se popolnoma izoliral od ljudi. V poglavju o videoigrah smo opisali, ali igranje nasilnih videoiger vpliva na nasilnost posameznika. V zaključnem delu magistrskega dela smo odgovorili na hipoteze. Ugotovili smo, da se posameznik ne more načrtno spremeniti v sociopata, saj vzroki za asocialno osebnostno motnjo izvirajo iz travme iz otroštva ali pa so genetsko pogojeni. Pri vprašanju, ali lahko narcisoidna osebnostna motnja vpliva na nasilnost posameznika smo ugotovili, da sama motnja ne pomeni, da bo oseba nasilna, ampak da lahko v povezavi z drugimi dejavniki kot so na primer stres ali zavrnitev privede do nasilna. Ugotovili smo tudi, da kljub temu da je splošno prepričanje, da igranje nasilnih videoiger vodi k nasilju, pa raziskave kažejo, da so pomembni tudi drugi dejavniki kot so starost igralca, njegov socialni status, duševni status, čas igranja in podobno.
Ključne besede: teroristični napadi, Breivik, Anders Behring, narcizem, Aspergerjev sindrom, videoigre, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 26.07.2023; Ogledov: 478; Prenosov: 70
 Celotno besedilo (766,00 KB) |
2. Nacionalni terorizem kot izziv za restorativno pravičnost : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloKatja Lenkič, 2017, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo se nanaša na doseg restorativne pravičnosti v primerih najhujših kaznivih dejanj, kot je terorizem. Restorativna pravičnost si prizadeva za obnovo individualnih in medsebojnih odnosov ter povratku družbe v predkonfliktno stanje. Vendar pa v primeru terorizma to ni najlažje izvedljivo, kar kaže na potencialno omejitev dosega restorativne pravičnosti.
Pojem »skandinavska izjemnost« označuje skupne značilnosti, ki jih imajo skandinavske države na področju kaznovalne politike. Socialni sistem teh držav je prežet z demokratičnimi vrednotami, kar se odraža na kazenskem področju v nizkih in humanih (zapornih) kaznih. Glavni cilj zaporniških sistemov je rehabilitacija prestopnikov in njihova uspešna reintegracija nazaj v družbo.
Teroristični napad, ki se je zgodil v Oslu 22. julija 2011, je terjal 77 žrtev in za sabo pustil nepredstavljive posledice. Napad skrajnega desničarja Andersa Behringa Breivika je popolnoma presenetil relativno manj konfliktno norveško družbo. Po njegovem napadu so ostala številna odprta vprašanja, zlasti, kako obravnavati tako resen zločin v zmerno kaznovalno nastrojenem kaznovalnem sistemu in kakšno vlogo naj bi žrtve, svojci in skupnost imeli v kazenskopravnem procesu.
Sojenje Andersu Behringu Breiviku z elementi restorativne pravičnosti je imelo v norveški družbi pozitiven vpliv na mehanizme spoprijemanja norveškega prebivalstva z zločinom in njegovimi posledicami. Ta sodni proces velja za primer strokovne obravnave in pravičnega sojenja, s katerim so bile uspešno zaščitene norveške demokratične vrednote.
Ključne besede: restorativna pravičnost, terorizem, nacionalni terorizem, Breivik, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 16.10.2017; Ogledov: 1278; Prenosov: 145
Celotno besedilo (1,07 MB) |
3. Logistika organov varnosti pri napadu v Oslu in na Utoyi 22. julija 2011-študija primeraMaša Kumperger, 2013, diplomsko delo Opis: Terorizem je velik problem sodobne civilizacije. Dne, 22. julija 2011, je Norveška doživela 2 teroristična napada. Prvi, bombni napad se je zgodil v Oslu pred vladno stavbo. Drugi napad pa je bil v mladinskem kampu na otoku Utoya v bližini Osla. V obeh napadih je umrlo 77 ljudi. Zaradi napadov je bil aretiran Anders Behring Breivik. V nadaljevanju bomo raziskali mnenja petih posameznikov o pripravljenosti slovenskih organov varnosti na takšen napad, saj lahko do takšnega napada pride kjerkoli na svetu.. Kot metodo raziskovanja smo izbrali intervju, ker se je zdel najprimernejši za raziskavo pri tako majhnem vzorcu. Intervju bo izpeljan s po enim civilistom, policistom, politikom, strokovnjakom za terorizem in vojakom. Ali lahko rečemo, da smo varni v Sloveniji, da so naši organi varnosti vedno dobro pripravljeni? Ali je sploh kdo kdaj popolnoma pripravljen na reakcijo v terorističnem napadu? Ali je človek sposoben trezno reagirati v času panike?
Ključne besede: terorizem, Anders Behring Breivik, pripravljenost, organi varnosti, intervju
Objavljeno v DKUM: 14.08.2013; Ogledov: 1708; Prenosov: 126
Celotno besedilo (345,78 KB) |
