1. |
2. European projects as a good practice of providing more opportunities for people with disabilities in sports tourismKatja Čanžar, 2022, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Due to its important effects on individuals and society as a whole, sport is a fundamental right. Sports activities are not evenly distributed across all social categories. As disabled sports participants comprise a small share of the total, and as most public funding for sports in Slovenia falls on the shoulders of local communities, municipalities are forced to develop programs for these groups. Sports tourism is characterized by rapid and dynamic development. As an opportunity for municipalities we describe below an example of good practice in ensuring the accessibility of sports and recreation for people with disabilities in local communities through European projects. We also found that possibilities for people with disabilities in sports tourism are an increasingly important issue and that the field is developing. European and national policies dictate universal accessibility, which, however, is linked to the cost of architectural remodelling
Ključne besede: sports tourism, people with disabilities, European projects, municipality of Brežice, opportunities for the disabled
Objavljeno v DKUM: 17.01.2024; Ogledov: 186; Prenosov: 22
 Celotno besedilo (19,75 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Muzeji in njihova vpetost v trajnostni turizem : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijaAjda Benegalija, 2022, diplomsko delo Opis: V zaključnem delu obravnavamo trajnostna načela in njihov vpliv oziroma pomembnosti pri delovanju dveh kulturnih ustanov s katerima smo sodelovali pri našem zaključnem delu – Posavski muzej Brežice in Galerija Božidar Jakac Kostanjevica na Krki. V nalogi predstavljamo trajnostni turizem kot enega od pomembnejših oblik turizma in z njem povezana trajnostna načela na katerih le-ta temelji. Predstavili smo tudi pojem kulturnega turizma, ki se vedno bolj povezuje s trajnostnim poslovanjem kulturnih ustanov, kar smo raziskovali v našem zaključnem delu. S pomočjo raziskave literature na omenjenih področjih smo si zastavili teoretično osnovo naloge s katero smo si pomagali pri raziskovalnem delu. Osnova raziskovalnega dela zaključne naloge so fokusne skupine, ki smo jih izvedli v sodelovanju s Posavskim muzejem Brežice in Galerijo Božidar Jakac Kostanjevica na Krki, kjer smo raziskovali vključevanje trajnostnega turizma oziroma njegovih načel v omenjenih kulturnih ustanovah kot pomemben dejavnik za ohranjanje kulturne dediščine, ki jo predstavljata. Prav tako smo raziskovali njun razvoj na področju trajnosti. S pomočjo opravljene raziskave smo ugotovili, da se Posavski muzej Brežice in Galerija Božidar Jakac Kostanjevica na Krki zavedata pomena trajnosti za ohranjanje dediščine, saj pri svojem delovanju upoštevata vidike trajnosti in uporabljata oziroma se zavedata trajnostnih načel, ki jih opredeljuje trajnostni turizem. Obe omenjeni ustanovi si prizadevata za ohranjanje dediščine in ohranitev stavbe/prostora kjer delujeta za prihodnje generacije obiskovalcev, kar je tudi namen trajnostnega turizma.
Ključne besede: Trajnostna načela, ohranjanje dediščine, kulturni turizem, Posavski muzej Brežice, Galerija Božidar Jakac Kostanjevica na Krki.
Objavljeno v DKUM: 15.11.2022; Ogledov: 952; Prenosov: 88
Celotno besedilo (1,41 MB) |
4. Zadovoljstvo turistov s ponudbo turističnih kmetij na območju občine brežice : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijaBarbara Šoško, 2021, diplomsko delo Opis: Turizem na kmetiji je ena od najpogostejših dopolnilnih dejavnosti, za katero se odločajo slovenski kmetje. V občini Brežice imamo kar nekaj turističnih kmetij, v diplomskem delu pa smo obravnavali pet turističnih kmetij, in sicer: turistično kmetijo Pri Martinovih, turistično kmetijo Vimpolšek, turistično kmetijo Zevnik, turistično kmetijo Juričko in turistično kmetijo Istenič, ter analizirali zadovoljstvo turistov s ponudbo obravnavanih turističnih kmetij. V teoretičnem delu smo predstavili pojma »turizem na podeželju« ter »turizem na kmetiji«, obravnavali pa smo tudi pojem »zadovoljstvo turista«. Zadovoljstvo turista je želja vsakega podjetja, je vir konkurenčne prednosti, zadovoljni gosti pa prinašajo številne poslovne koristi. S kvalitativno raziskavo smo s pomočjo intervjuvanja nosilcev dopolnile dejavnosti na obravnavanih kmetijah spoznali, kako spremljajo zadovoljstvo in želje gostov, kakšno segmentacijo gostov imajo, kako tržijo svojo ponudbo in ali imajo načrte za nadaljnji razvoj. S kvantitativno raziskavo pa smo s pomočjo anketnih vprašalnikov ugotavljali, kakšno je splošno zadovoljstvo turistov z obravnavanimi turističnimi kmetijami ter kakšne so njihove želje in predlogi k izboljšavi oziroma dopolnitvi njihove ponudbe. Na podlagi obeh raziskav smo podali ugotovitve ter predloge za izboljšavo ponudb na obravnavanih turističnih kmetijah.
Ključne besede: turizem na kmetiji, zadovoljstvo turista, občina Brežice, anketa, intervju
Objavljeno v DKUM: 23.12.2021; Ogledov: 1235; Prenosov: 273
Celotno besedilo (1,70 MB) |
5. Posavska književna dediščina in njeno vključevanje v turizem : Antologija posavskih literatov. Literarno ustvarjanje v Posavju od reformacije do današnjih dniMojca Bračun, 2021 Opis: Monografija prinaša del izsledkov projekta ŠIPK – Slomškov literarni festival, ki ga je leta 2020 Fakulteta za turizem Univerze v Mariboru izvedla skupaj z Društvom 1824 iz Brežic. Namen raziskave je bil analizirati in ovrednotiti literarno dediščino Posavja in Brežic od protestantizma do danes ter jo vključiti v turistično ponudbo z novim turističnim proizvodom, imenovanim Slomškov literarni festival. Skozi raziskovanje se je potrdilo, da je oblikovanje dodatnega turističnega proizvoda s področja kulturnega turizma v Brežicah potrebno, saj sodi kraj med turistično najbolj obiskane slovenske občine. Ugotovitve so pokazale, da imajo posavski ustvarjalci zajeten in pester opus, ki ga je mogoče vključiti v festivalsko dogajanje v kraju, hkrati pa tudi v razstave in koncertne dogodke po drugih posavskih mestih. Tovrstno vključevanje literarne dediščine v turistično ponudbo sodi med aktualne trende na področju kulturnega turizma. K zelo pomembnemu rezultatu našega projekta, ki ga velja dodatno izpostaviti, prištevamo nastanek svojevrstne antologije posavske književnosti, ki je del te monografije, saj je skozi raziskovanje, prebiranje in analize nastal obsežen seznam ustvarjalk in ustvarjalcev, podatkov o njih samih in o njihovih delih.
Ključne besede: turizem, literarna dediščina, Posavje, Brežice, festival, muzej
Objavljeno v DKUM: 30.03.2021; Ogledov: 977; Prenosov: 56
 Povezava na datoteko
Gradivo je zbirka in zajema 1 gradivo! |
6. Po sledeh Antona Martina Slomška v Občini BrežiceMaja Alif, 2021 Opis: Anton Martin Slomšek je svojo prvo službo nastopil na Bizeljskem, v Župniji sv. Lovrenca. S svojim delovanjem je vplival tudi širše, saj se je glas o njem širil po celotnem Posavju in tudi čez mejo na Hrvaško. Slomšek je bil že iz bogoslovnih let poznan kot dober pedagog, v času svojega delovanja pa je razvijal še dve pomembni vlogi: duhovno in literarno. Vse tri vloge smo podrobneje raziskali in ugotovitve vključili v zaključna turistična izdelka – plakat in film. Izdelali smo turistično pot, ki nas popelje od Slomškove rojstne hiše čez Posavje do Brežic, kjer se konča v nekdanji osnovni šoli oz. v današnjem Slomškovem domu. Pot je vizualno prikazana s plakatom z naslovom »Po sledeh Antona Martina Slomška« in z istoimenskim filmom, ki na kratko opiše avtorjevo delovanje in nas vizualno popelje po pokrajini.
Ključne besede: Anton Martin Slomšek, Brežice, literarno ustvarjanje, duhovno ustvarjanje, pedagoško ustvarjanje, turistični produkti.
Objavljeno v DKUM: 29.03.2021; Ogledov: 1056; Prenosov: 46
Povezava na datoteko
Gradivo je zbirka in zajema 2 gradivi! |
7. Oblikovanje multisenzorne izkušnje v Posavskem muzeju BrežiceAlen Weber, 2020, diplomsko delo Opis: Turizem je dinamična, razvijajoča se panoga, ki se nenehno prilagaja svetovnim trendom in praksam. Na začetku 21. stoletja turizem postaja ekonomija doživetij in počasi prehaja iz ponujanja storitev v uprizarjanje kakovostnih izkušenj. Koncept izkustvene ekonomije sta na področje turizma umestila Pine in Gilmore leta 1998. Od takrat so se na področju ustvarjanja kakovostnih izkušenj razvile različne metode oblikovanja izkušnje. Eden izmed vidikov uprizarjanja kakovostne izkušnje je vključevanje človeških čutil v ponudbo oziroma oblikovanje multisenzorne izkušnje. Ta vidik temelji na paradigmi utelešenja, ki med drugim pravi, da ljudje spoznavamo svet preko petih čutil. Tako nekateri pravijo, da je kakovost turistične izkušnje odvisna od uspešnosti stimuliranja čim večjega števila čutil. Posavski muzej Brežice je turistični produkt, ki je lahko s svojo prostorsko veličino in priljubljenostjo idealen za razvoj multisenzorne ponudbe. Stanje senzorne dimenzije v muzeju in kako jo izboljšati smo preverjali z anketno raziskavo, ki je bila izvedena na obiskovalcih muzeja. Analiza je pokazala, da v ponudbi muzeja prevladuje vid, največji potencial za razvoj pa ima sluh. Rezultati raziskave morajo biti postavljeni v kontekst epidemije covida-19, saj je bila stimulacija nekaterih čutil, največ dotika, iz varnostnih razlogov zelo omejena.
Ključne besede: multisenzorni turizem, oblikovanje multisenzorne izkušnje, izkustvena ekonomija, Posavski muzej Brežice, čutila
Objavljeno v DKUM: 04.12.2020; Ogledov: 1115; Prenosov: 107
Celotno besedilo (2,51 MB) |
8. Vključevanje kulturnih institucij v turistično ponudbo občine Brežice na primeru Posavskega muzeja BrežiceAnja Kraševec, 2020, diplomsko delo Opis: Kultura in dediščina sta pomembni soustvarjalki turistične ponudbe vsake destinacije. Na njunih temeljih se je razvila posebna vrsta turizma – kulturni turizem. Kulturni turizem je po besedah WTO najhitreje rastoči sektor turistične industrije v Evropi. Njegov potencial za razvoj smo opazili tudi v občini Brežice. S spodbujanjem sodelovanja med različnimi akterji s področja turizma v občini in z ustreznim in strokovnim vodstvom, ki bi težilo k ustvarjanju kulturnih doživetjih, bo lahko občina Brežice v prihodnosti postala konkurenčna vodilnim slovenskim destinacijam kulturnega turizma. Pomembni deležniki pri njegovem razvoju so kulturne institucije, ki so ključni oblikovalci kulturnih produktov v občini. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu s pomočjo strokovne literature predstavljamo kulturni turizem kot pomembno zvrst turizma, predstavljamo povezavo med kulturo in turizmom ter opredelimo kulturne institucije kot nosilce ponudbe kulturnega turizma. Podrobneje smo predstavili turistično ponudbo občine Brežic in vlogo Posavskega muzeja Brežice kot ključnega deležnika kulturnega turizma občine. V empiričnem delu smo opravili polstrukturirane intervjuje z deležniki na področju turizma in kulture v občini Brežice. Na podlagi odgovorov smo podali predloge za boljše vključevanje kulturnih institucij in ponudnikov kulturno-turističnih produktov v turistično ponudbo občine ter oblikovali turistični produkt, katerega rdeča nit je kulturni turizem.
Ključne besede: kulturni turizem, kulturne institucije, občina Brežice, Posavski muzej Brežice, vključevanje
Objavljeno v DKUM: 04.12.2020; Ogledov: 1327; Prenosov: 144
Celotno besedilo (2,15 MB) |
9. Banova domačija kot turistični produkt v občini BrežiceKlemen Mlakar, 2018, diplomsko delo/naloga Opis: Diplomsko delo analizira Banovo domačijo, kulturni spomenik, ki predstavlja edinstven primer zgodovinske, arhitekturne in kulturne dediščine ter njegove možnosti razvoja v turistični produkt. Banova domačija leži v občini Brežice, natančneje v kraju Artiče. V turizmu predstavlja slabo izkoriščen resurs, kljub dejstvu, da je razglašena za kulturni spomenik. Namen našega diplomskega dela je ugotoviti, kako Banovo domačijo narediti privlačnejšo za turiste ter jim med drugim ponuditi prikaz življenja nekoč. Naše diplomsko delo je sestavljeno iz dveh delov. V prvem, teoretičnem delu, smo opisovali teoretska izhodišča, predstavili občino Brežice z njenimi kulturno-turističnimi razsežnostmi ter natančno opisali in analizirali Banovo domačijo. V drugem delu smo na osnovi namiznega raziskovanja, poglobljene analize in opravljenih intervjujev združili naše predloge za izpopolnitev turistične ponudbe na Banovi domačiji, s predlogi intervjuvancev (turistični deležniki in občani Brežic), ki so posredno povezani z Banovo domačijo. Z njimi smo opravili polstrukturirane intervjuje, po koncu katerih smo naredili natančno analizo odgovorov, zapisali ugotovitve in dodali predloge. Diplomsko delo bo v pomoč turističnim deležnikom, da s predlogi diplomskega dela dvignejo prepoznavnost kulturno-dediščinskega turizma v občini Brežice.
Ključne besede: kulturna dediščina, kulturni turizem, turistični produkt, občina Brežice, Banova domačija
Objavljeno v DKUM: 11.04.2019; Ogledov: 1767; Prenosov: 306
Celotno besedilo (3,20 MB) |
10. |
