| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
„Hram likovne umetnosti“ – Natečaj za novo krilo Narodne galerije (1989)
Alja Grašič, 2021, magistrsko delo

Opis: Tema pričujočega magistrskega dela je javni natečaj za novo krilo Narodne galerije iz leta 1989. Najprej je naveden in pojasnjen razlog, zakaj je natečaj pomemben za Slovence in razvoj Narodne galerije ter s tem povezano prostorsko problematiko, ki je Narodno galerijo spremljala več desetletij. Sledi obravnava natečaja, ki mu dosedanji raziskovalci niso pripisovali večjega pomena. Tako osrednji del magistrskega dela predstavlja prva podrobnejša obravnava natečajnih načrtov, ki je opremljena s slikovnim gradivom pomembnejših tlorisov, umestitev načrtov v opuse arhitektov in primerjava prvonagrajenih natečajnih ter izvedbenih načrtov arhitekta Edvarda Ravnikarja (1907–1993). Predstavljeni so tudi pomembni slovenski arhitekti 20. stoletja, ki so sodelovali v natečaju, in njihove arhitekturne rešitve, ki slogovno variirajo od modernizma do postmodernizma. Zaradi skope obravnave natečaja v umetnostnozgodovinski literaturi magistrsko delo odgovarja na števila, do sedaj odprta raziskovalna vprašanja.
Ključne besede: Ljubljana, moderna arhitektura, Narodna galerija, natečaj za novo krilo Narodne galerije, Edvard Ravnikar, Milan Mihelič, Tomaž Medvešček, Branko Kocmut, Ivan Kocmut, Miloš Bonča, Stanko Kristl, Igor Skulj
Objavljeno v DKUM: 11.05.2021; Ogledov: 718; Prenosov: 92
.pdf Celotno besedilo (4,18 MB)

2.
USODA POHORSKEGA BATALJONA V LIKOVNIH UPODOBITVAH, JAVNIH SPOMENIKIH IN LEGENDAH
Tina Lovrec, 2013, diplomsko delo

Opis: Poslednji boj znamenitega Pohorskega bataljona je eden izmed najbolj znanih, a kljub vsem stvarnim podatkom, ki so nam danes na razpolago, še vedno zavit v skrivnostno tančico. Njegovo ime je postalo legenda, njegovi borci pa so danes simbol herojstva. Desetletja so minila od zadnjih strelov pušk v globini pohorskega gozda, kjer je 8. januarja 1943 padlo devetinšestdeset junakov, njihova okrvavljena trupla pa so povprek ležala med gostim smrečjem v snegu. Toda kljub človeški domišljiji ostaja neizmaličen spomin na poslednji boj, ki so ga bili pohorski borci z zavestjo, da se žrtvujejo za svobodo slovenskega ljudstva. Na jasi sredi gostega smrečja, kjer je padel legendarni Pohorski bataljon, stoji danes na kamnitem podstavku bronast spomenik z dvema bronastima figurama; večji in manjši granitni kvadri okrog osrednje plošče pa zaznamujejo mesta nekdanjih zemljank in bojnih položajev. Slavko Tihec je ustvaril bronasti deformirani telesi, ki podajata z diagonalnimi linijami še ne dokončno mirovanje. Arhitekt Branko Kocmut pa je s svojo premišljeno krožno kompozicijo, pri kateri gre za posnetek bojišča, ustvaril popoln spomeniški kompleks, h kateremu vsako leto roma množica ljudi, da bi počastila spomin na junaške borce bataljona. Kot protiutež na prizorišču spomeniškega objekta so visoke smreke, edine avtentične in neme priče nekdanjega boja. Pomen in veličina poslednjega boja borcev Pohorskega bataljona sta nesporna. Njihov patriotizem je že 1943. leta predstavljal vero v lepši in boljši jutri. S postavitvijo Spomenika Pohorskemu bataljonu na Osankarici pri Treh žebljih leta 1959 je spomeniško kiparstvo doživelo vrhunec, kot ga ne najdemo v nobeni tako kratki dobi v preteklosti. Zato smo se odločili, da poleg Spomenika Pohorskemu bataljonu, opišemo še druge javne spomenike in spominska obeležja NOB v njegovi okolici. Ker pa zgodovina slavne partizanske enote prihaja pri ljudstvu počasi v pozabo, smo poleg spomenikov obravnavali še dve slikarski deli, kjer bo ostal spomin na Pohorski bataljon večen. Zgodovinsko gradivo o Pohorskemu bataljonu pa je vendar dovolj popolno, da lahko vsestransko ocenimo pomen tega legendarnega partizanskega bataljona v narodnoosvobodilnem boju, ki je potekal na štajerskem ozemlju. S pomočjo modernističnega spomeniškega kompleksa na Osankarici pa je v okviru velikega boja slovenskega naroda za osvoboditev postal zgled brezmejne predanosti tudi zanamcem.
Ključne besede: partizani, Pohorski bataljon, narodnoosvobodilni boj, spomenik, javna plastika, memorialna dediščina, Slavko Tihec, Branko Kocmut
Objavljeno v DKUM: 11.09.2013; Ogledov: 3363; Prenosov: 600
.pdf Celotno besedilo (3,30 MB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici