| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 24
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Mit Literatur in die Welt einer Fremdsprache - S književnostjo v svet tujega jezika
Adrijana Koroša, 2009, diplomsko delo

Opis: Otroška in mladinska književnost sta lahko pri pouku tujega jezika uspešno uporabljeni in otroka na zanimiv in privlačen način vpeljeta v svet tujega jezika. Namen pričujočega dela je poiskati in predstaviti razlike med enojezičnimi in dvojezičnimi osnovnimi šolami glede na uporabo književnosti pri pouku tujega jezika. Na začetku je opisano, kaj je jezik, kako se otrok uči jezikov, katere zvrsti otroške in mladinske književnosti so primerne za pouk tujega jezika, kako učitelji učence motivirajo za branje knjig, kakšna je vloga in katere so naloge učitelja pri pouku tujega jezika. Zatem so navedeni še cilji književnega pouka, kriteriji za izbiro književnih del, ki jih morajo učitelji upoštevati, metode za obravnavo književnega dela in koraki, po katerih obravnava književnega dela poteka, skupaj z nalogami, kot predlogi za obravnavo književnega dela. Na podlagi teoretičnih izhodišč je bil sestavljen anketni vprašalnik, na katerega so odgovarjali učitelji nemškega jezika na enojezičnih in dvojezičnih osnovnih šolah. Rezultati anketnega vprašalnika so tabelarično in grafično ponazorjeni in nudijo pregledno primerjavo med enojezičnimi in dvojezičnimi osnovnimi šolami ter kažejo, da učitelji pri pouku tujega jezika obravnavajo književna dela, da se jim zdi uporaba književnosti pri pouku tujega jezika smiselna, da pa književnost po mnenju učiteljev in učiteljic nemškega jezika pri pouku tujega jezika ne potrebuje večjega poudarka. Hkrati so rezultati pokazali, da med enojezičnimi in dvojezičnimi osnovnimi šolami obstajajo določene razlike glede na uporabo književnosti pri pouku tujega jezika.
Ključne besede: otroška in mladinska književnost, jezik, bralna motivacija, pouk tujega jezika, enojezičnost, dvojezičnost, tuji jezik, književna didaktika
Objavljeno: 23.03.2010; Ogledov: 2393; Prenosov: 200
.pdf Celotno besedilo (666,95 KB)

2.
Branje in bralna motivacija učencev v osnovni šoli
Andreja Vintar, 2009, diplomsko delo

Opis: Branje je zelo pomemben del človekovega življenja in delovanja, saj nas spremlja na vsakem koraku. Gre za dejavnost, ki se je začnemo učiti že pred vstopom v osnovno šolo in je pomembna za nadaljnje učenje in učno uspešnost, vendar se pravega pomena branja zavemo šele kasneje. Učenci v osnovnih šolah knjig ne berejo veliko, k branju teh pa jih v večini motivirajo predvsem zunanje oblike motivacije, ki jim obljubljajo nagrado, zaradi katere se dobro počutijo. Takšna oblika motivacije ima le kratkotrajen učinek, zato je pomembno, da učenci razumejo pravi pomen branja knjig in pričnejo v njih uživati in ne berejo samo zaradi zunanjih spodbud ampak tudi lastnega interesa in radovednosti. V uvodnem delu naloge so predstavljena teoretična izhodišča s področja motivacije, branja in bralne motivacije. Predstavili smo splošne značilnosti, motivatorje in dejavnike branja, vrste in tehnike branja, učno motivacijo, spodbujanje bralne motivacije in različne teorije, ki predstavljajo predpostavke za empirični del, v katerem so predstavljeni rezultati raziskave, ki je bila izvedena med učenci 6. in 9. razredov na Osnovni šoli C. Prikazani podatki o pogostosti branja, bralnih interesih in navadah, odnosu, spodbujanju in upadu branja ter težavah pri branju veljajo samo za omenjeni vzorec, zato rezultatov ne moremo posplošiti na celotno populacijo. Rezultati raziskave so pokazali, da učenci knjig ne berejo vsak dan, a branju pripisujejo pozitiven pomen, saj v večini berejo predvsem zaradi sprostitve in pridobivanja novih informacij, vendar to kaže tudi na to, da ga ne povezujejo z učenjem, poleg tega pa se, kljub učiteljevim spodbudam, interes za branje z leti šolanja zmanjšuje in vse pomembnejše postajajo druge oblike dejavnosti.
Ključne besede: motivacija, branje, bralna motivacija, učenci v osnovni šoli.
Objavljeno: 25.11.2009; Ogledov: 4800; Prenosov: 933
.pdf Celotno besedilo (7,94 MB)

3.
Bralna kompetenca učencev v osnovni šoli
Petra Hromin, 2009, diplomsko delo

Opis: V teoretičnem delu smo se osredotočili na opredelitev pojma bralne motivacije ter prvine le-te. Osredotočili smo se na prvine notranje bralne motivacije, katero predstavlja bralna kompetenca ali lastna bralna učinkovitost, interes in zatopljenost. Pri prvinah zunanje bralne motivacije smo se osredotočili na socialno motivacijo za branje. Ugotoviti smo želeli bralno samopodobo in vrednotenje branja in bralnih gradiv (bralna kompetenca) ter priljubljenost posameznih bralnih gradiv glede na spol, učni uspeh in razred/starostno stopnjo. Podatke, zbrane z anketnim vprašalnikom, smo obdelali s pomočjo programa SPSS. Za analizo razlik med učenci glede na spol pri bralni samopodobi in vrednotenju branja in bralnih gradiv ter priljubljenosti posameznih bralnih gradiv smo uporabili Mann-Whitneyev U-preizkus. Za analizo razlik med učenci glede na učni uspeh in razred/starostno stopnjo pri bralni samopodobi in vrednotenju branja ter priljubljenosti posameznih bralnih gradiv smo uporabili Kruskall-Wallisov χ2- preizkus in Tukeyev preizkus. Pri analizi razlik v skupnem rezultatu merjenja bralne samopodobe, vrednotenja branja in bralnih gradiv ter bralni kompetenci v celoti glede na spol, učni uspeh in razred/starostno stopnjo smo uporabili t-preizkus. Ugotovili smo, da imajo deklice višjo bralno samopodobo od dečkov in višje vrednotijo branje in bralna gradiva. Bralna samopodoba in vrednotenje branja in bralnih gradiv upada z nižjim učnim uspehom in prav tako dosega nižjo vrednost z naraščanjem razreda/starostne stopnje. Bralna samopodoba je glede na spol, učni uspeh in razred/starostno stopnjo višja od vrednotenja branja in bralnih gradiv. Bralna gradiva v obliki elektronskih medijev so pri učencih bolj priljubljena od bralnih gradiv v klasični, knjižni obliki, od slednjih pa je najbolj priljubljeno gradivo v okviru nešolskega branja oz. gradivo, ki si ga učenci samostojno izposojajo v knjižnici.
Ključne besede: branje, motivacija, interes, zatopljenost, bralna kompetenca, bralna gradiva, prosti čas
Objavljeno: 23.12.2009; Ogledov: 3268; Prenosov: 394
.pdf Celotno besedilo (1,15 MB)

4.
BRALNI INTERESI IN BRALNA MOTIVACIJA UČENCEV V OSNOVNIH ŠOLAH NA PODROČJU VZHODNE ŠTAJERSKE
Irena Grašič Arnuš, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava bralne interese in bralno motivacijo učencev v osnovnih šolah na področju vzhodne Štajerske. Temelji na teoretičnih spoznanjih, dokazanih s praktičnimi izsledki in podkrepljenih z izvedbo ankete ter njeno analizo. Slednja govori o tem, kakšna bralna motivacija se uporablja in izvaja pri otrocih od rojstva do konca osnovne šole. Bralni interesi so v današnji družbi zelo različni. Odvisni so predvsem od okolja, v katerem posameznik živi, motivacije, ki jo dobi za branje, in tudi od vzgoje v otroštvu. Dejstvo je, da so za otrokov bralni razvoj potrebni že starši, ki otroku posredujejo prvi vtis o branju in knjigah ter mu le-te tudi približajo. Prvo pomoč dobijo od vzgojiteljev v vrtcu in vseh ljudi, ki se gibljejo ob otroku, ko odrašča, in sicer od staršev, vrstnikov ter okolice. Šele kasneje pridejo na vrsto učitelji - kot strokovni delavci, ki so za to izobraženi. Rezultati izvedenega anketiranja učencev so pokazali, da učenci v šolah, kjer sem izvedla anketo (tako v šoli kot v prostem času) zelo malo berejo. Učenci svoj prosti čas raje izkoristijo za ukvarjanje z računalnikom in gledanje televizije, redki pa se raje, kot da bi posegli za kakšnim dobrim čtivom, ukvarjajo s športom. Na drugi strani pa izjave učiteljev dokazujejo, da se trudijo branje učencem čim bolj približati in jim vzbuditi zanimanje zanj, in sicer z aktivnimi učnimi metodami dela ter motivacije pri pouku slovenščine.
Ključne besede: Ključne besede: bralni interesi, bralna motivacija, pouk slovenščine v OŠ, učni cilji za izboljšanje zanimanja za branje, starši, učitelji, šola.
Objavljeno: 24.02.2010; Ogledov: 3519; Prenosov: 332
.pdf Celotno besedilo (714,10 KB)

5.
VLOGA ODRASLIH OSEB PRI SPODBUJANJU BRALNE MOTIVACIJE
Saša Kralj, 2010, diplomsko delo

Opis: Branje je pomembna dejavnost, ki vpliva na osebnostni razvoj posameznika, učenje in učno uspešnost. Vse pozitivne plati branja se vse bolj pozabljajo ob hitrem tempu življenja. Učitelji in knjižničarji imajo velik pomen pri spodbujanju branja. S svojim znanjem o dobrobiti branja, z uporabo različnih metod in oblik dela lahko pritegnejo starše in skupaj spodbujajo učence k branju ter tako skušajo vzgojiti bralca za vse življenje. Namen diplomskega dela je osvetliti pomen branja, bralne pismenosti in bralne motivacije za razvoj otrok. Izpostavljena je pomembna vloga odraslih oseb, predvsem vzgojiteljev, učiteljev, knjižničarjev in staršev. Starši začnejo brati svojim otrokom že od rojstva dalje, nato njihovo vlogo prevzamejo vzgojitelji, učitelji in knjižničarji. Starši svoje otroke še vedno spodbujajo k branju in jim pomagajo. Njihova vloga se pri vstopu v šolo ne konča, ampak le spremeni. Opisane so različne metode in oblike dela pri spodbujanju bralne motivacije doma in v šoli. Predstavljena je bralna značka, ki je najbolj razširjena oblika spodbujanja bralne motivacije v Sloveniji, ki povezuje domače in šolsko okolje. Empirični del diplomskega dela zajema analizo anketnih vprašalnikov, ki so bili izvedeni na Osnovni šoli Šmihel. Anketirani so bili učenci sedmih in osmih razredov. Prikazani podatki o odnosu učencev do branja, njihovih bralnih navadah ter vlogi odraslih oseb pri njihovem branju veljajo le za omenjeni vzorec, zato rezultatov ne moremo posplošiti na celotno populacijo.
Ključne besede: Ključne besede: branje, bralna motivacija, spodbujanje bralne motivacije, odrasle osebe, učenci v osnovni šoli
Objavljeno: 13.07.2010; Ogledov: 2919; Prenosov: 515
.pdf Celotno besedilo (579,25 KB)

6.
BRALNA MOTIVACIJA V OSNOVNI ŠOLI
Mojca Koser, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo podrobneje predstavlja tri široke teme: branje, motivacijo in bralno motivacijo, ki se med seboj povezujejo. Posebej je izpostavljena bralna motivacija pri učencih (od šestega do devetega razreda) in učiteljih slovenščine na Osnovni šoli Dušana Flisa Hoče. Diplomska naloga je razdeljena na uvodni, teoretični in empirični del, kjer je predstavljena raziskava, rezultati in interpretacija, ter na zaključek (oz. sklep). V teoretičnem delu je najprej podrobneje prikazana opredelitev branja, vrste branja, bralni razvoj mladega bralca, bralna značka, dnevnik branja in bralna društva. Sledi večje poglavje o motivaciji, tipi motivacije in štirje splošni pristopi k motivaciji. Zadnje poglavje teoretičnega dela zajema bralno motivacijo, v katerem je predstavljena notranja in zunanja bralna motivacija, povezanost bralne motivacije z bralno/učno uspešnostjo, povezanost bralne motivacije glede na spol in starost učencev ter na koncu še dejavniki bralne motivacije učencev v osnovni šoli. S pomočjo dveh različnih anketnih vprašalnikov (Anketnik 1 za učence in Anketnik 2 za učitelje) smo prišli do rezultatov, ki kažejo na to, da učenke zgoraj omenjene osnovne šole berejo pogosteje kot učenci. Raziskava priča o tem, da so razlogi za branje knjig različni glede na spol in glede na razred obiskovanja (od 6. do 9. razreda). Za učitelje smo prišli do spoznanj, da jim je bralna motivacija zelo pomembna in jo iz tega vidika najverjetneje tudi zato pogosto uporabljajo.
Ključne besede: branje, motivacija, bralna motivacija, pogostost branja, osnovna šola
Objavljeno: 14.10.2010; Ogledov: 2490; Prenosov: 351
.pdf Celotno besedilo (966,53 KB)

7.
BRALNE NAVADE UČENCEV TRETJEGA TRILETJA V OBČINI ORMOŽ
Ksenija Munda, 2010, diplomsko delo

Opis: Branje omogoča dostop do sveta. Brati se pravzaprav učimo vse življenje, zato je učenje branja vseživljenjski proces. V diplomskem delu obravnavamo bralne navade učencev tretjega triletja v občini Ormož. Diplomska naloga vsebuje dva dela. V prvem, teoretičnem delu diplomske naloge opredelimo, kaj je to branje ter opišemo bralne sposobnosti učencev. Teoretično opredelimo tudi vrste branja, bralni razvoj, bralno motivacijo, bralno pismenost, bralno značko ter projekt Šolsko leto knjige. V empiričnem delu smo poiskali odgovore na zastavljena vprašanja, povezane z bralnimi navadami učencev tretjega triletja. Zanimalo nas je, kako učenci preživljajo svoj prosti čas, koliko in kaj berejo ter njihov odnos do leposlovnih del. Prav tako smo poskušali ugotoviti, ali in koliko obiskujejo knjižnice. Ustavili smo se pri domačem branju ter bralni znački. Anketo smo izvedli na štirih osnovnih šolah občine Ormož. Rezultati kažejo, da interes za branje s starostjo učencev pada. Opazne so tudi razlike v bralnem interesu med fanti in dekleti. Dekleta berejo pogosteje kot fantje. Učenci najraje berejo revije in časopise, od leposlovnih del pa dramska besedila. Pri učencih je eden najpomembnejših dejavnikov za izbiro knjige zanimiv naslov. Največ učencev si knjige izposoja v splošnih knjižnicah. Učenci imajo negativen odnos do obveznega domačega branja. Pri bralni znački radi sodelujejo, vendar fantje manj kot dekleta.
Ključne besede: branje, vrste branja, bralna motivacija, bralna pismenost, bralna značka, učenci tretjega triletja
Objavljeno: 12.01.2011; Ogledov: 2620; Prenosov: 396
.pdf Celotno besedilo (1,28 MB)

8.
Pomen branja in spodbujanje bralne motivacije
Mojca Brezigar, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu obravnavamo branje, ki predstavlja pot do informacij in znanja, poleg tega pa je pomembno za osebnostno rast in boljše razumevanje sebe in sveta okoli nas. Diplomsko delo je sestavljeno iz dveh delov. V prvem, teoretičnem delu opredelimo branje in bralno pismenost ter predstavimo bralni razvoj in pomen branja za mladega bralca. Nato predstavimo dejavnike bralne učinkovitosti, izmed katerih izpostavimo motivacijo za branje, jo opredelimo in opišemo načine za spodbujanje bralne motivacije v domačem bralnem okolju, predšolskih vzgojnovarstvenih ustanovah, šolah, knjižnicah in knjigarnah. Predstavimo tudi bralno značko, slovensko gibanje za spodbujanje branja. Ne nazadnje se ustavimo še pri vplivu, ki ga imajo na branje otrok vrstniki in mediji. Teoretični del smo podprli z empiričnim delom, v okviru katerega smo izvedli raziskavo na dveh osnovnih šolah, in sicer med učenci 6. in 9. razredov. Zanimali so nas njihovi bralni interesi, bralne navade, poznavanje pomena branja, bralna motivacija ter kako jih k branju spodbujajo starši in učitelji. Ugotavljali smo tudi, koliko učencev bere za bralno značko in kako pogosto obiskujejo šolsko knjižnico. Rezultati so pokazali, da večina učencev rada bere, a bralni interes in pogostost branja s starostjo upada, da dekleta raje berejo kot fantje, da učno boljši učenci raje berejo kot učno slabši in da pri učencih višjih razredov upada zanimanje za leposlovje. Večina učencev se zaveda pomena branja za širjenje besednega zaklada in učno uspešnost, manj pa je takih, ki se zavedajo ostalih pozitivnih učinkov branja. Učenci nižjih razredov so večinoma notranje motivirani za branje, učenci višjih razredov pa zunanje. Starši otroke spodbujajo k branju, prav tako tudi učitelji, ki poudarjajo pomen branja in v razredu skoraj vsako umetnostno besedilo berejo na glas. Večina učencev bere za bralno značko, pri kateri jim je najbolj všeč, da si lahko sami izbirajo knjige za branje. Učenci, kateri radi berejo, pogosteje obiščejo šolsko knjižnico, ki jo obiščejo večinoma zato, ker imajo tam na izbiro dovolj raznolikega bralnega gradiva.
Ključne besede: branje, vrste branja, pomen branja, bralni razvoj, bralna pismenost, bralna motivacija.
Objavljeno: 04.07.2011; Ogledov: 6120; Prenosov: 944
.pdf Celotno besedilo (1,75 MB)

9.
BRALNE NAVADE IN INTERESI UČENCEV 6. IN 8. RAZREDOV NA OSNOVNI ŠOLI ORMOŽ
Petra Kontarček, 2012, diplomsko delo

Opis: POVZETEK V diplomski nalogi so predstavljene bralne navade in interesi učencev 6. in 8. razredov na Osnovni šoli Ormož. Diplomska naloga je razdeljena na uvodni, teoretični in empirični del, kjer je predstavljena raziskava, rezultati in interpretacija, ter na sklep. V teoretičnem delu je najprej predstavljeno branje na splošno, sledijo vrste branja, bralni modeli, bralni razvoj in tipologija bralcev, zaključi se pa z bralno motivacijo. V empiričnem delu smo iskali odgovore na zastavljena vprašanja, povezana z bralnimi navadami in interesi učencev. Zanimalo nas je, kako učenci preživljajo svoj prosti čas, priljubljenost in pomen branja, koliko in kaj berejo, kaj jim je pomembno pri izbiri knjige, ali so v nižjih razredih brali več kot sedaj ipd. Dve vprašanji sta bili odprtega tipa, kjer so navedli svojega najljubšega junaka in tri najljubše knjige. Nato predstavimo rezultate raziskave, ki kažejo, da interes za branje s starostjo učencev pada. Opazne so tudi razlike v bralnem interesu glede na spol in starost. Dekleta in učenci 6. razredov berejo pogosteje kot fantje oz. učenci 8. razredov. Raziskava priča o tem, da so razlogi za branje knjig različni glede na spol in glede na razred obiskovanja (6. in 8. razred). Tako pri fantih kot pri dekletih in tako kot v 6. razredih tudi v 8. učencem branje pomeni širjenje in bogatenje besednega zaklada. Razlike glede na spol in starost so opazne tudi pri izbiri vrste in žanra besedil. Razveseljiv je podatek, da so starši v veliki večini učencem brali knjige, ko so bili majhni. V zadnjem delu diplomske naloge predstavimo seznam najljubših knjig, ki so jih navedli učenci in tri iz vsakega razreda literarno analiziramo.
Ključne besede: Ključne besede: branje, bralna motivacija, bralne navade, bralni interes, mladinska literatura, učenci 6. in 8. razredov.
Objavljeno: 18.06.2012; Ogledov: 3110; Prenosov: 471
.pdf Celotno besedilo (2,10 MB)

10.
UPORABA IN UČINKOVITOST VAJ ZA BOLJŠE IN HITREJŠE BRANJE V 3. RAZREDU
Eva Osojnik, 2012, diplomsko delo

Opis: Branje je neizogiben del našega vsakdana in predstavlja sredstvo za pridobivanje znanja. Vendar je branje uspešno šele takrat, ko učenec prebrano tudi razume. Pomembna je motivacija in pristop učencev k bralnemu gradivu. En način, da dosežemo to so bralne strategije, ki učencu omogočijo lažje prepoznavanje bistvenih informacij iz besedila in pripomorejo k boljši zapomnitvi le-teh. Zelo učinkovite pa so tudi vaje za boljše in hitrejše branje, ki jih je Sonja Pečjak strnila v svoji knjigi Kako do boljšega branja. Namen diplomske naloge je preveriti koliko so vaje za boljše in hitrejše branje uporabne pri učencih tretjih razredov devetletne osnovne šole. Preizkus bralnega razumevanja smo izvedli dvakrat v obeh razredih, tako v eksperimentalnem kot tudi v kontrolnem razredu. Učenci obeh razredov doslej teh vaj še niso uporabljali. Po prvem preverjanju sem v eksperimentalnem razredu tri mesece izvajala vaje za boljše in hitrejše branje, medtem ko učiteljica v kontrolnem razredu teh vaj ni niti poznala. Po treh mesecih pa smo še enkrat obravnavali isto besedilo in zastavili ista vprašanje kot pri prvem preverjanju. Rezultati so zelo zanimivi in nepredvidljivi.
Ključne besede: branje, pismenost, bralna motivacija, bralno razumevanje, bralne učne strategije, vaje za boljše in hitrejše branje
Objavljeno: 12.03.2012; Ogledov: 5917; Prenosov: 783
.pdf Celotno besedilo (5,51 MB)

Iskanje izvedeno v 0.2 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici