| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 10
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Naveza ponudbe botaničnega vrta univerze v mariboru s ponudbo športnega turizma in rekreacije v destenaciji maribor - pohorje
Jaka Klemenčič, 2020, diplomsko delo

Opis: Turizem najpogosteje povezujemo s potovanji, kulturo in drugimi spremljajočimi dejavnostmi. S kombinacijo turizma in športa se razvija ena najhitreje rastočih zvrsti turizma – športni turizem. Ta se osredotoča na doživljanje športne ponudbe v destinaciji. V raziskavi smo se osredotočili na ponudbo športno-rekreativnega turizma v Mariboru in okolici, opredelili njegovo vlogo in s predlogi skušali povezati športni turizem in Botanični vrt Univerze v Mariboru ter privabiti potencialne turiste. Z analizo rezultatov anketiranja smo ugotovili, da je s pomočjo športno-rekreativnega turizma, s pomočjo športnih ustanov in prireditev mogoče tržiti Botanični vrt Univerze v Mariboru.
Ključne besede: športni turizem, destinacija, športna ponudba, Botanični vrt Univerze v Mariboru.
Objavljeno: 25.03.2021; Ogledov: 202; Prenosov: 36
.pdf Celotno besedilo (609,26 KB)

2.
Analiza razvojnih možnosti ponudbe za dobro počutje v botaničnem vrtu univerze v mariboru
Ksenija Grašič, 2019, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo proučili pojem dobro počutje in raziskali, kako raznolika je ponudba Botaničnega vrta Univerze v Mariboru, ki vključuje dobro počutje ter kako so te storitve oglaševane. Rezultate smo pridobili z anketiranjem, jih analizirali in grafično prikazali. Na osnovi pridobljenih rezultatov smo sestavili predloge za izboljšavo obstoječe ponudbe v Botaničnem vrtu Univerze v Mariboru in pripravili predloge paketov s ponudbo, ki vključuje obisk Botaničnega vrta Univerze v Mariboru. Sestavili smo tudi itinerarje z vključitvijo obiska ponudbe Botaničnega vrta za različne segmente turistov.
Ključne besede: Botanični vrt, dobro počutje, gastronomija, ponudba.
Objavljeno: 05.11.2019; Ogledov: 357; Prenosov: 44
.pdf Celotno besedilo (1,67 MB)

3.
Povezovanje dobropočutne ponudbe destinacije maribor - pohorje s programi botaničnega vrta univerze v mariboru
Urška Bezjak, 2019, diplomsko delo

Opis: Zdravje je pomembna vrednota vsakega človeka, vendar o njem običajno razmišljamo šele takrat, ko zbolimo. Da bi to preprečili, moramo za dobro počutje poskrbeti prej, oziroma preventivno. Vsak dan lahko svoje počutje izboljšamo s pravilno prehrano, telesno aktivnostjo, sprostitvijo in obvladovanjem stresa. Zavedati se moramo, da je vsak posameznik odgovoren za svoje zdravje. Danes lahko počutje izboljšamo tudi z dobropočutno ponudbo, ki jo lahko pogosto najdemo v zasebnih centrih, zdraviliščih in hotelih. V diplomski nalogi opišemo wellness ponudbo hotelov, ki se nahajajo v destinaciji Maribor-Pohorje in predstavimo predloge, kako to ponudbo povezati z botaničnega vrta univerze v Mariboru, ki s svojo zasnovo in naravo lahko izboljša počutje obiskovalca. V diplomski nalogi raziskujemo osnovne pojme, povezane z zdravjem in dobrim počutjem. Predstavimo ponudbo botaničnega vrta univerze v mariboru in drugih botaničnih vrtov. Ugotovitve povzemamo v sklepnem delu, prav tako v sklepu preverimo osnovne trditve, ki smo jih zapisali uvodoma.
Ključne besede: dobropočutje, dobropočutna ponudba, zdravje, destinacija Maribor-Pohorje, Botanični vrt Univerze v Mariboru
Objavljeno: 30.10.2019; Ogledov: 626; Prenosov: 50
.pdf Celotno besedilo (931,67 KB)

4.
Testiranje e-gradiv pripravljenih v projektu Digitalizacije pinetuma Botaničnega vrta UM z dijaki Srednje lesarske šole Maribor
Manja Kancler, 2019, diplomsko delo

Opis: Cilj diplomskega dela je raziskati, ali e-gradiva o sklopu pinetum v Botaničnem vrtu UM, ki so nastala v okviru projekta ŠIPK, prispevajo k ravni znanja dijakov, ali je tovrstno učenje primerno in prijazno za uporabo ter ali so vsebine dovolj razumljive in zanimive. V raziskavo smo vključili dijake Srednje lesarske šole Maribor, smer gozdar in gozdarski tehnik. Znanje posameznih dijakov o iglavcih smo preverili pred in po prebiranju v projektu nastalih e-gradiv s kvizoma (kviz 1 in kviz 2), ki smo ju oblikovali v okolju Moodle. Dijaki, razdeljeni v dve skupini, so se z gradivi seznanili in kviz 2 reševali v učilnici (skupina 1) ali ob obisku pinetuma (skupina 2). Rezultati rešenih kvizov pred branjem e-gradiv so slabši (25,6 točk) od tistih, ki so bili rešeni po seznanitvi (29,5 točk), ne glede na to, kje (v predavalnici ali botaničnem vrtu) so gradiva prebirali. Delež prebranih gradiv (v povprečju 25–50 %) ne vpliva na uspešnost reševanja kviza 2. Kljub temu so dijaki všečnost poučevanja v naravi in uporabo IKT pri pouku na 7-stopenjski lestvici ocenili z oceno 5,3.
Ključne besede: metode učenja, učilnica v naravi, kombinirano učenje, pinetum, botanični vrt
Objavljeno: 04.09.2019; Ogledov: 541; Prenosov: 44
.pdf Celotno besedilo (2,10 MB)

5.
Vključitev gastronomije v ponudbo Botaničnega vrta Univerze v Mariboru
Tilen Selič, 2018, diplomsko delo

Opis: Gastronomija je danes vse pomembnejša v turistični ponudbi določene destinacije, saj so gostje z naraščajočo vlogo individualizma vse zahtevnejši in bolj osveščeni glede prehrane. Kadar uspe ponudnikom gastronomije vzbuditi pri turistih željo po vrnitvi, spremenijo tudi njihov namen obiska destinacije. Primarni nameni potovanja turistov so še vedno ogledi destinacij in njihovih kulturno-zgodovinskih znamenitosti, vse bolj pa prihaja v ospredje tudi obiskovanje destinacije z namenom degustiranja oziroma okušanja lokalne gastronomije. Kadar ta namen ponudniki dosežejo, to pomeni uspešno trženje, s tem pa uspešnejše poslovanje organizacije. V uvodnem poglavju smo predstavili raziskavo, njen namen, opredelili smo hipotezi in cilje, postavili omejitve ter pojasnili predpostavke. V drugem poglavju smo postavili teoretični okvir. Razložili smo vlogo gastronomije pri turistični ponudbi Slovenije. V nadaljevanju poglavja smo proučili še kombinacije živil in jedi ter povezali gostinsko ponudbo z ruralnim turizmom. V tretjem poglavju je bila osrednja tema raziskava ponudbe Botaničnega vrta Univerze v Mariboru (v nadaljevanju BVUM) in oblikovanje nove ponudbe. Opredelili smo pomen Botaničnega vrta (v nadaljevanju BV) v turistični ponudbi Maribor-Pohorje in ugotovili, da ima veliko potenciala, njegova uresničitev pa je odvisna od več dejavnikov. Preko metode anketiranja smo izvedeli, česa si obiskovalci želijo v BV-u ali konkretneje, kakšna gastronomska ponudba bi jim ustrezala. Če povzamemo celotno raziskavo v eno misel, lahko rečemo, da se gastronomska ponudba BV-a s pomočjo občine počasi razvija, vendar je do končnega produkta potrebnega še precej dela na tem področju.
Ključne besede: Botanični vrt Univerze v Mariboru, gastronomija, turizem, lokalna pridelava, destinacija Maribor-Pohorje
Objavljeno: 04.12.2018; Ogledov: 1074; Prenosov: 50
.pdf Celotno besedilo (844,77 KB)

6.
Promocija Botaničnega vrta Univerze v Mariboru z uporabo družbenih medijev
Mojca Lapi, 2018, diplomsko delo

Opis: V diplomskem projektu obravnavamo družbene medije kot orodje za promocijo Botaničnega vrt Univerze v Mariboru, pri čimer smo se osredotočili na uporabo obstoječih in potencilano primernih brezplačnih omrežiij. S pomočjo določanja segmentov povpraševanja smo definirali medije, s katerimi bi bilo smiselno oglaševati posamezni segment ter analizirali, v kolikšni meri je poleg oglaševanja preko družbenih medijev potrebno tudi komuniciranje s pomočjo klasičnih medijev. S SWOT analizo smo predstavili trenutno stanje oglaševanja z družbenimi mediji in z mednarodno primerjavo promocije tovrstne ponudbe ocenili, kako bi lahko v Botaničnem vrtu Univerze v Mariboru izboljšali način komuniciranja s potencialnimi obiskovalci.
Ključne besede: Botanični vrt, družbeni mediji, segment, Facebook, Instagram, TripAdvisor.
Objavljeno: 08.11.2018; Ogledov: 717; Prenosov: 66
.pdf Celotno besedilo (3,56 MB)

7.
Vodenje aktivnosti v botaničnem vrtu v drugem triletju osnovne šole
Nastja Auguštin, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu Vodenje aktivnosti v botaničnem vrtu v drugem triletju osnovne šole je predstavljen model naravoslovnega dneva za razrede drugega triletja osnovne šole. Teoretični del magistrskega dela je osredinjen na razvoj in dejavnike razvoja, ki vplivajo na ljudi. Predstavljen je predmet Naravoslovje in tehnika za četrti in peti razred ter predmet Naravoslovje za šesti razred. Zapisani so tudi cilji, s katerimi se učenci srečajo, ko obiščejo botanični vrt. Posebej so omenjeni zgodnje naravoslovje, uvajanje otrok v naravoslovje in izkustveno učenje, ki je bistvo naravoslovnih dnevov v naravi. Le z lastno izkušnjo otroci izkusijo poglobljeno doživetje, ki se jim vtisne v spomin in jih spremlja v nadaljnjem življenju. V empiričnem delu predstavljamo rezultate in podrobnejšo analizo o pridobljenem znanju učencev četrtega in petega razreda osnovne šole, ki so obiskali botanični vrt, v primerjavi s tistimi, ki te izkušnje niso imeli. Na podlagi rezultatov empiričnega dela smo v praktičnem delu izdelali in izvedli model naravoslovnega dneva, kjer so za vsak razred oblikovane postaje, prilagojene učnim ciljem in zmožnostim učencev.
Ključne besede: Izkustveno učenje, botanični vrt, narava, drugo triletje, Parzivalova dežela zakladov.
Objavljeno: 27.05.2016; Ogledov: 991; Prenosov: 131
.pdf Celotno besedilo (2,73 MB)

8.
9.
OBISK BOTANIČNEGA VRTA UNIVERZE V MARIBORU S PREDŠOLSKIMI OTROKI
Anja Marzel, 2014, diplomsko delo

Opis: Predšolski otroci spoznavajo naravo predvsem v neposrednem stiku z njo. Botanični vrt je ena izmed možnosti, s katero jim lahko omogočimo tak stik. Poleg ogleda rastlin, sprostitve in rekreacije, nam omogoča tudi izobraževanje v obliki organiziranih vodenih ogledov in aktivnostih pripravljenih tudi za predšolske otroke. Cilj diplomske naloge je ugotoviti, kako obisk botaničnega vrta vpliva na znanje, odnos in predstave otrok o rastlinah. V raziskavo smo vključili dve skupini predšolskih otrok (32 otrok), starih od štiri do šest let, iz vrtca Pikapolonica (Osnovna šola Starše) in Vrtca Razvanje (Vrtec Jožice Flander). Z anketo smo najprej raziskali kakšno je znanje, kakšne so predstave in odnos otrok do rastlin ter kakšno je poznavanje ustanov kot je botanični vrt. Po anketiranju smo organizirali voden ogled Botaničnega vrta Univerze v Mariboru, ki je vključeval aktivnosti za predšolske otroke. Po obisku botaničnega vrta smo otroke ponovno anketirali. Odgovori otrok po obisku botaničnega vrta so pokazali, da se otroci bojijo določenih rastlin, da pa so jim všeč drugačne rastline in da so spoznali več rastlin, kar pomeni, da imajo botanični vrtovi v predšolskem obdobju pomembno vlogo.
Ključne besede: predšolsko izobraževanje, botanični vrt, predstave otrok o rastlinah, doživljanje rastlin (izkušnje z rastlinami)
Objavljeno: 22.07.2014; Ogledov: 1434; Prenosov: 188
.pdf Celotno besedilo (2,29 MB)

10.
BOTANIČNO IZRAZJE PRI JANEZU KOPRIVNIKU
Nina Ditmajer, 2012, diplomsko delo

Opis: Slovenska botanična terminologija doslej še ni bila sistematično obdelana. Zato je v diplomski nalogi najprej prikazan splošen pregled oblikovanja slovenskega strokovnega izrazja, nato pa razvoj slovenskega botaničnega izrazja, katerega začetki segajo v 18. stoletje, Botanični terminološki slovar pa smo dobili leta 2011. Janez Koprivnik je predstavljen kot učitelj naravoslovja in kot pisec pomembnih šolskih učbenikov, člankov in monografij. Diplomska naloga se ukvarja z botaničnim izrazjem, uporabljenim v dveh delih Janeza Koprivnika, in sicer v članku O oprašbi in oplodbi pri rastlinah javnocvetkah, semenčnicah ali semenoplodnicah (1905) in knjigi Domači vrtnar (1903). Najprej je prikazana jezikovnozvrstna analiza besedil, sledi analiza botaničnega izrazja. Iz analize botaničnega izrazja je razvidno, da tovrstno izrazje še ni bilo enotno in uveljavljeno v vseslovenskem prostoru. Koprivnik je navajal ogromno sopomenk za rastlinska imena. Poskušal je uveljaviti nekatere izraze iz štajerskega prostora ali pa je predlagal svoj izraz. Za imena višjih rastlinskih taksonov je uporabljal samo slovenska poimenovanja. Koprivnikovo botanično izrazje je natančneje primerjano s Pleteršnikovim v njegovem Slovensko-nemškem slovarju (1894/95) in s sodobno botanično terminologijo v Botaničnem terminološkem slovarju (2011). V slovarju, ki smo ga izdelali na koncu diplomske naloge, prinašamo še primerjavo z dvema slovarjema: Slovarjem slovenskega knjižnega jezika in Murkovim Slovensko-nemškim slovarjem, ter z dvema pomembnima avtorjema: Ivanom Tuškom in Francem Pircem. Ugotovitve iz slovarja so ustrezno prikazane v zaključku diplomske naloge.
Ključne besede: Janez Koprivnik, botanika, botanično izrazje, Maks Pleteršnik, Ivan Tušek, Franc Pirc, Anton Murko, Botanični terminološki slovar
Objavljeno: 20.09.2012; Ogledov: 1866; Prenosov: 339
.pdf Celotno besedilo (1,15 MB)

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici