1. Vahabistični radikalizem kot temelj terorizma v Bosni in Hercegovini : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloAjla Sefić, 2024, diplomsko delo Opis: Največji oborožen konflikt v Evropi, ki se je zgodil po drugi svetovni vojni, je bila vojna v Bosni in Hercegovini (BiH), ki je trajala od leta 1992 do leta 1995. Poleg Srbov, Hrvatov in Bošnjakov, so se v tej vojni, na strani bosanskih muslimanov, borili tudi prostovoljci iz različnih držav. Večina jih je bila iz Savdske Arabije, Egipta, Libije, Iraka in Irana. Ko se je vojna končala, so morali vsi tuji borci zapustiti državo, ampak še danes niso tega storili. Skupaj s še nekaterimi Bošnjaki širijo radikalno obliko islama, ki se imenuje vahabizem. Na določenih območjih BiH so nekdanji borci in del Bošnjakov ustanovili organizacije in svoje skupnosti, kjer živijo samo vahabiti. Nekateri pripadniki vahabitskih skupnosti so se povezovali z ostalimi pripadniki radikalnega islama po vsem svetu in sodelovali v terorističnih in kriminalnih dejavnostih. Diplomsko delo se osredotoča na ideologijo, ki želi oblikovati družbo po vzorcih tako imenovanega izvornega islama. Teroristična grožnja v BiH je majhna, saj od leta 2016 ni bilo storjenih terorističnih dejanj. Danes, po sprejetju vahabizma v bosansko družbo, številni muslimani v BiH ne vidijo nobene nevarnosti niti razumejo razlik v obrednem in tradicionalnem izvajanju verskih dolžnostih. Pojav vahabizma ustvarja zmedo med muslimani in medsebojna nestrinjanja a največjo nevarnost predstavlja za Islamsko skupnost v BiH. Vahabizem veliko vpliva na pojav sporov med ljudmi in samega terorizma v BiH ter pojava strahu med prebivalci. Menimo, da vahabizem predstavlja enega od potencialnih virov ogrožanja varnosti prebivalstva in same države Bosne in Hercegovine.
Ključne besede: vahabizem, radikalizacija, terorizem, džihad, Bosna in Hercegovina, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 28.08.2024; Ogledov: 96; Prenosov: 27
 Celotno besedilo (1,33 MB) |
2. |
3. Genetska variabilnost populacije navadne lisice (Vulpes vulpes) v Bosni in Hercegovini : master thesisAnida Devedžić, 2023, magistrsko delo Opis: Navadna lisica, Vulpes vulpes (red Carnivora, družina Canidae), je globalno razširjena, nenomadska vrsta, ki kaže izjemno prilagodljivost različnim habitatom in virom hrane. Domorodna je v Evropi, Aziji in Severni Ameriki. V magistrskem delu smo preučili genetsko sestavo rdečih lisic v topografsko raznolikem okolju Bosne in Hercegovine (BiH), pri čemer smo uporabili 7 mikrosatelitskih markerjev. V primerjalne namene smo prav tako vključili vzorce iz Slovenije. Uspešno smo izolirali DNA in genotipirali 59 vzorcev navadnih lisic z znano lokacijo vzorčenja. Genetska struktura preučevanih populacij je povezana s topografijo, povezanostjo habitata in gostoto navadnih lisic. Slovenske populacije navadnih lisic kažejo večjo alelično raznolikost in opaženo heterozigotnost v primerjavi s populacijami v BiH ter drugimi evropskimi populacijami, kot so avstrijske, hrvaške in italijanske. Prostorska združevanja kažejo na diferenciacijo v štiri geografsko sosednje skupine, dve v BiH in dve v Sloveniji.
Z analizo povezav genetskih faktorjev smo pridobili bolj podrobno genetsko strukturo populacije navadnih lisic v BiH in s tem tudi stanje populacije, kar je pomembno za načrtovanje upravljanja s to vrsto.
Ključne besede: navadna lisica (Vulpes vulpes), mikrosateliti, genetska variabilnost, Bosna in Hercegovina
Objavljeno v DKUM: 23.11.2023; Ogledov: 380; Prenosov: 32
Celotno besedilo (1,87 MB) |
4. Transferne cene - primerjava davčnih zakonodaj v Sloveniji, Severni Makedoniji in Bosni in Hercegovini ter analiza transakcije med povezanimi osebami iz energetske dejavnostiSofija Kovacheva, 2021, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava tematiko transfernih cen kot enega globalnih izzivov za multinacionalna podjetja in finančne uprave. Osredotočili smo se na davčne zakonodaje treh držav – Slovenije, Severne Makedonije, Bosne in Hercegovine, ter preko transakcij med povezanimi osebami iz energetske dejavnosti iz dveh različnih držav, Slovenije in Severne Makedonije, pokazali, katere so najbolj primerne metode za določanje transfernih cen za specifične transakcije.
Analiza temelji na davčnih regulativah, ki veljajo v obravnavanih državah, na podlagi pridobljenih podatkov o tranakcijah, ki so se zgodile med povezanimi osebami, ter na informacijah s spleta. Pridobljene podatke smo analizirali s pomočjo intervalnih razponov in primerjali z že določenimi transfernimi cenami.
Na podlagi analize in raziskave smo ugotovili, da se obravnavane davčne regulative teh držav razlikujejo v dokumentaciji, ki je potrebna za obravnavo transfernih cen, v definiciji povezanih oseb ter pri kaznovanju kršitev. Pri izbiri metode za določanje transfernih cen je potrebno natančno analizirati in upoštevati dejstva in okoliščine, pod katerimi se transakcije izvajajo med povezanimi osebami, ter nato izbrati najprimernejšo metodo, ki bo uporabljena za določanje transfernih cen.
Ključne besede: transferne cene, neodvisno tržno načelo, Slovenija, Severna Makedonija, Bosna in Hercegovina
Objavljeno v DKUM: 02.09.2021; Ogledov: 1187; Prenosov: 109
Celotno besedilo (1,95 MB) |
5. Anerkennung und Vollstreckung ausländischer Mobiliarsicherheiten in SüdosteuropaMeliha Povlakić, 2010, izvirni znanstveni članek Opis: Priznanje in izvršitev tujih stvarnopravnih zavarovanj na premičninah v jugovzhodni Evropi
Ne glede na nekatere nove tendence oz. ureditve v mednarodnem stvarnem pravu ali na nadnacionalni ravni, velja v državah nekdanje Jugoslavije za vse stvarne pravice (vključno z neposestnimi stvarnopravnimi zavarovanji) le klasično kolizijsko pravilo lex rei sitae. V pravni ureditvi tako ni razlikovanja med ustanovitvijo, učinki proti tretjim ter prioriteto v razmerju do ostalih imetnikov stvarnih pravic na isti stvari. V zvezi s tem Bosna in Hercegovina predstavlja izjemo, saj sprejema posebne zakonodajne rešitve za reševanje t. i. conflict mobile za čezmejna neposestna stvarnopravna zavarovanja. Bosansko- hercegovske rešitve, ki sicer izrecno omogočajo preoblikovanje tujih stvarnopravnih zavarovanj v njihov bosansko-hercegovski ekvivalent in njihovo novo registracijo v BiH, rešujejo zgolj majhen del kompleksne problematike imenovane conflit mobile na področju čezmejnih neposestnih stvarnopravnih zavarovanj. V zvezi stem bi bila potrebna korenitejša reforma kolizijskih pravil, po možnosti po UNCITRAL-ovem modelu, četudi bi to pomenilo, da bi bilo treba sprejeti obsežna in kompleksna kolizijska pravila. Obseg kolizijskih pravil je tudi znamenje, da na tem področju obstajajo številne težave. Pri tem se ne sme spregledati, da bi imela rešitev le-teh izjemen pomen na področju kreditiranja in učinkovtejše izterjave dolgov.
Ključne besede: stvarno pravo, zavarovalno pravo, stvarnopravna zavarovanja, terjatve, dolgovi, izterjava, izvršilni postopek, mednarodno pravo, kolizije zakonov, Bosna in Hercegovina
Objavljeno v DKUM: 23.07.2018; Ogledov: 948; Prenosov: 50
Celotno besedilo (157,51 KB) |
6. Mednarodnopravni vidiki vojne v Bosni in Hercegovini in Daytonski mirovni sporazumAdmir Muratović, 2017, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo vsebuje mednarodnopravne vidike, ki so bili neposredno povezani z oboroženimi spopadi na območju Bosne in Hercegovine v prvi polovici 90-ih let 20. stoletja. Obseg kršenja mednarodnega prava oboroženih spopadov, ki ga v prvi vrsti urejajo Ženevske konvencije, jasno pove, za kako krvavo vojno je šlo. Organizacija Združenih narodov in njene zaščitne sile na tem mestu niso opravile svojega dela. Prva asociacija ob tem je padec zaščitne zone Srebrenica, v kateri je bil izvršen genocid. Številna mirovna pogajanja niso prinesla uspeha, ko pa je tudi ZDA začela aktivno sodelovati, je to sprožilo novo rundo pogajanj z metodo mediacije/posredovanja ameriške delegacije v mestu Dayton, ZDA. Tako je bil dne 21.11.1995 sklenjen Daytonski mirovni sporazum, ki je vendarle ustavil tri in pol letno vojno v Bosni in Hercegovini. V tem delu je ob že navedenem predstavljen tudi ta zgodovinski dokument, njegove lastnosti, kot tudi pomanjkljivosti in posledice ter kako je v dveh desetletjih povojnega obdobja vplival na stanje v Bosni in Hercegovini.
Ključne besede: mednarodnopravni vidiki, vojna, Bosna in Hercegovina, genocid, Daytonski mirovni sporazum
Objavljeno v DKUM: 26.09.2017; Ogledov: 2643; Prenosov: 351
Celotno besedilo (1,38 MB) |
7. POMEN TRGA BOSNE IN HERCEGOVINE ZA GOSPODARSTVO SLOVENIJEMirnes Mehić, 2016, magistrsko delo Opis: V magistrski nalogi smo obravnavali značilnosti mednarodne trgovine ter njen vpliv na gospodarstvo. Brez mednarodnega gospodarskega sodelovanja držav si ne moremo predstavljati uspešnega razvoja in popolnega zadovoljevanja potreb po dobrinah. Danes si bolj kot kadarkoli prej nobeno nacionalno gospodarstvo ne more privoščiti izolacije od ostalega sveta. Izraza, kot sta svetovno gospodarstvo in globalna vas, nakazujeta, da smo vsi na tem planetu odvisni drug od drugega.
V prvem delu magistrskega dela smo opredelili nastanek in razvoj mednarodne trgovine. Tehnološki napredek in odprava ekonomskih, logističnih, pravnih ter miselnih ovir so pripomogli pri nastanku procesa, ki ga danes imenujemo globalizacija. Globalizacija je torej zgodovinski proces pospešene integracije svetovnega gospodarstva, ki v ožjem smislu vključuje trgovinske in finančne tokove, v širšem pa gibanje ljudi in znanja. Razsežnost mednarodne trgovine je ustvarila potrebo po usklajevanju zakonov, pravil, običajev ter navad mednarodnega poslovanja. Leta 1995 je bila s ciljem zagotavljanja svobodne in nemotene trgovine med državami ustanovljena Svetovana trgovinska organizacija (WTO). Danes so Združene države Amerike, Evropska unija ter Kitajska največje udeleženke v svetovni trgovini z več kot 10 % deležem celotne svetovne trgovine.
V drugem delu magistrskega dela smo se osredotočili na gospodarstvi Slovenije in Bosne in Hercegovine. Podrobneje smo analizirali in opredelili značilnosti makroekomskega, poslovnega in investicijskega okolja ter dobili konkreten vpogled v značilnosti njihovih gospodarstev. Posebej nas je zanimala mednarodna aktivnost omenjenih držav ter opredelitev glavnih trgovinskih partneric. Ugotovili smo, da so največji trgovinski partnerji Slovenije (Nemčija, Italija, Avstrija, Hrvaška, Francija) sočasno tudi največji trgovinski partnerji BiH.
Nadalje smo v tretjem delu opredelili gospodarsko sodelovanje med Slovenijo in BiH. Predstavili smo politične in gospodarske odnose med državami ter meddržavne sporazume, ki podpirajo sodelovanje in prispevajo k znižanju ovir pri poslovanju. Podrobno smo predstavili blagovno menjavo med državami v obdobju 2004–2014 ter analizirali uvoz in izvoz po panogah. Ugotovili smo, da je rast izvoza iz Slovenije v BiH nižja kot rast izvoza BiH v Slovenijo.
V empiričnem delu magistrske naloge smo uporabili analitični pristop. Z metodo deskripcije smo analizirali posamezne gospodarske kazalce ((BDP, uvoz, izvoz, inflacija, brezposelnost, neposredne tuje investicije, obrestna mera) za obdobje 2004–2014. Z regresijsko analizo smo ugotovili pozitivno povezanost med določenimi gospodarskimi kazalci Slovenije in BiH.
Ključne besede: mednarodna trgovina, globalizacija, plačilna bilanca, blagovna menjava, uvoz, izvoz, Bosna in Hercegovina
Objavljeno v DKUM: 16.12.2016; Ogledov: 1963; Prenosov: 155
Celotno besedilo (2,74 MB) |
8. BOGOMILI IN PRIHOD ISLAMA V BOSNO IN HERCEGOVINOAleksandra Jović, 2016, diplomsko delo Opis: Namen diplomske naloge je predstaviti vlogo bogomilov in prihod islama v Bosno in Hercegovino. Na začetku dela smo se osredotočili na predhodnike srednjeveških dualističnih herezij. S tem smo želeli raziskati in opredeliti ključne dogodke, ki so kasneje vplivali na razvoj bogomilstva. S pomočjo komparativne metode smo predstavili nastanek in razvoj bogomilstva ter njegov vpliv na prebivalstvo Bosne in Hercegovine. Prav tako smo opisali nastanek in razvoj bosanske cerkve, ki je imela v zgodovini srednjeveške Bosne izredno pomembno vlogo. Osredotočili smo se predvsem na njihovo ideologijo, cilje, organizacijsko strukturo in sam zaton le-te. Namen diplomskega dela je bil predstaviti prehod in proces islamizacije na ozemlju Bosne in Hercegovine, ki smo ga razdelili v tri različne sklope. Ti zajemajo obdobje prehoda bogomilov v islam, sprejemanje islama v obdobju Osmanskega cesarstva in širjenje islama v Bosni po 16. stoletju. Sam prihod islama na področje Bosne in Hercegovine je povzročil spremembo verske strukture prebivalstva in s tem posledično propad bosanske cerkve.
Ključne besede: herezija, dualizem, bogomilstvo, bosanska cerkev, Otomansko cesarstvo, islam, islamizacija, Bosna in Hercegovina
Objavljeno v DKUM: 11.10.2016; Ogledov: 2909; Prenosov: 326
Celotno besedilo (1,83 MB) |
9. JAVNA TELEVIZIJA V BOSNI IN HERCEGOVINI: PRIMERJALNA ANALIZA OSREDNJIH DNEVNIKOVLuka Kristić, 2016, diplomsko delo Opis: Bosna in Hercegovina je multietnična država s tremi konstitutivnimi narodi, zato ima kompleksen model javne televizije. Takšen sistem se sooča s številnimi izzivi. V tej diplomski nalogi ga bomo predstavili, hkrati pa opredelili tudi modele javne televizije v drugih multietničnih državah. Da bi bolje razumeli problematiko, je treba govoriti tudi o specifični državni ureditvi Bosne in Hercegovine ter prikazati model ustanovitve javne televizije v BiH in aktualne težave, s katerimi se sooča. Skozi analizo osrednjih dnevnikov na treh javnih servisih smo ugotavljali osrednje razlike med njimi, najbolj zastopano tematiko in novinarsko obliko poročanja. Ocenjevali smo tudi koliko se posamezni javni servis trudi obdržati objektivnost pri poročanju in zagotavljati služenje interesu vseh državljanov oz. konstitutivnih narodov.
Ključne besede: javna televizija, Bosna in Hercegovina, osrednji dnevnik, primerjava
Objavljeno v DKUM: 06.09.2016; Ogledov: 3143; Prenosov: 96
Celotno besedilo (1,25 MB) |
10. Primerjalna analiza gasilstva v nekaterih državah, nekdanjih republikah bivše Jugoslavije : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko deloDavid Pečavar, 2015, diplomsko delo Opis: Države na območju nekdanje Jugoslavije so pred razpadom skupne države imele z zakonodajo urejena različna področja, s tem pa tudi gasilstvo, na katerega smo se v diplomskem delu osredotočili. Po razpadu Jugoslavije so samostojne države, nastale na tem območju, začele urejati področje požarne varnosti s svojimi predpisi. Gasilstvo je ostalo javna služba v državnem interesu, ki temelji na prostovoljstvu in poklicnem udejstvovanju. Države se tudi danes zavzemajo za stalni razvoj gasilstva, ki bi v čim večji meri sledil najrazvitejšim državam na tem področju, vendar pa je današnje stanje gasilstva v državah bivše Jugoslavije različno razvito. K temu je prispevala različna pravna ureditev tega področja, kot tudi organizacija gasilstva. V obravnavanih državah se razvoju gasilstva namreč namenja različna pozornost, to pa se odraža tudi v ureditvi, tehnični opremljenosti ter zmožnosti enot za čim hitrejše in uspešno posredovanje ob nesrečah. V osnovi pa je gasilstvo v vseh državah ostala služba usposobljena in opremljena za gašenje požarov, tehnično reševanje in izvajanje ostalih specifičnih nalog na področju varovanja blaginje prebivalstva. Boljši razvoj in organizacijo gasilstva lahko zasledimo v državah, ki so še pred obstojem Jugoslavije pripadale Avstro-Ogrski monarhiji, saj je bilo za takratne razmere v omenjeni državi gasilstvo zelo napredno. Posledice te prednosti so se kazale že v času obstoja Jugoslavije, opazne pa so tudi danes. Boljše stanje v organizaciji gasilstva tako pomeni tudi sodobnejšo opremljenost in usposobljenost gasilskega kadra, saj so pogoji za doseganje teh dejavnikov boljši, ti dejavniki pa vplivajo na hitrejše, varnejše in učinkovitejše posredovanje ob nesrečah, v katerih sodelujejo gasilske enote.
Ključne besede: gasilstvo, organiziranost, gasilci, poklicno gasilstvo, prostovoljno gasilstvo, primerjave, analize, Slovenija, Hrvaška, Bosna in Hercegovina, Srbija, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 15.01.2016; Ogledov: 1094; Prenosov: 130
Celotno besedilo (637,87 KB) |
