Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Evropska unija se je začela intenzivneje posvečati Romom ob koncu devetdesetih let, zaradi širitve na vzhodno in srednjo Evropo. Eden večjih dosežkov EU v boju proti diskriminaciji je bila Direktiva o rasni enakosti iz leta 2000. EU je namenila tudi veliko denarja romskim projektom. Kljub vsemu pa se Romi še vedno srečujejo z diskriminacijo in ekonomskimi problemi. Anelia Georgieva Nikolova ima v bolgarskem mestu Dupnica, natančneje v mestni četrti Gizdova Mahala, trgovino z živili. V tej mestni četrti je večina romskega prebivalstva. Zaradi pogostih manipulacij električnih števcev, se je bolgarsko elektrodistribucijsko podjetje (v nadaljevanju ČEZ RB) samo v tej četrti poslužilo sporne prakse, saj je števce namestilo na višino sedmih metrov, tako da je onemogočeno preverjanje porabe. A.G.Nikolova se je zaradi tega ukrepa pritožila pri Komisiji za zaščito pred diskriminacijo (v nadaljevanju KDZ). KDZ je ugotovilo diskriminacijo, nato pa je podjetje ČEZ RB podalo tožbo na Upravnem sodišču v Sofiji. To sodišče je kasneje postavilo deset predhodnih vprašanj sodišču EU. V sodbi je sodišče poudarilo, da se načelo enakega obravnavanja ne uporablja samo za osebe neke narodnosti, ampak tudi za ostale osebe, ki se zaradi diskriminatornega ukrepa obravnavajo manj ugodno. Poudarilo je tudi da to, da v mestni četrti živijo prebivalci, ki niso Romi ne izključuje tega, da je sporna praksa nastala zaradi večine romskega prebivalstva. Sporna praksa je sicer primerna za doseganje cilja, a je Sodišče poudarilo, da je nesorazmerna glede na interese prebivalcev mestne četrti.
Ključne besede: Zadeva Nikolova, Evropska unija, Direktiva o rasni enakosti, Bolgarija, Romi, diskriminacija, preizkus sorazmernosti. One of the biggest achievments of the EU in fight against discrimination was the Racial equality directive from year 2000. EU has financed many projects for Roma people.
Objavljeno v DKUM: 22.04.2016; Ogledov: 3538; Prenosov: 170
Celotno besedilo (564,46 KB)

Opis: Leta 1878 se je končala zadnja v nizu rusko-osmanskih vojn 19. stoletja. Ruska zmaga je dokončno zapečatila usodo nekdaj ogromnega Osmanskega imperija, ki je že dobro stoletje pešalo in izgubljalo ozemlja. Rezultat vojne je bil podpis Sanstefanskega miru, ki je prinesel priznanje neodvisnosti Srbiji, Črni Gori in Romuniji ter po 500 letih ponovno vzpostavitev bolgarske države v obliki kneževine. A uspešna ruska ekspanzija je prestrašila evropske velesile; še posebej je na novem balkanskem zemljevidu izstopala nova država- Velika Bolgarija. Sledila je revizija dogovora v obliki Berlinskega kogresa, ki je Veliko Bolgarijo razkosal na tri dele: na Kneževino Bolgarijo, Vzhodno Rumelijo in Makedonijo. Slednji sta bili vrnjeni pod osmansko oblast. Bolgari so z mešanimi občutki sprejeli velik izziv: po več stoletjih so dobili svojo državo, obenem pa so premogli malo intelektualcev in vodij, ki bi bili izkušeni v političnih veščinah in organizaciji države. Morali so krmariti med evropsko politiko in njenimi ekspanzionističnimi težnjami in, kar je bilo še huje, gasiti notranje politične spore. Hkrati so ves čas razmišljali, kako bi razkosano deželo združili v eno, ne da bi zanetili politični požar. Po uspešni združitvi so bili v najranljivejših trenutkih napadeni s strani sosede, ki bi jim morala stati ob strani, saj se je sama dolgo časa borila za samostojnost. Ko so uspešno rešili še ta problem, pa so nenadoma ostali brez kneza. V tem delu bomo tako spremljali politične dogodke v letih 18781886 v luči slovenskih časnikov Slovenski narod in Slovenec. Spremljali bomo njuno navdušenje in kritiko nad Bolgari, knezom, Evropo, politiko, skratka vse pisanje, ki sta ga tekom osmih let objavila o kneževini in dogajanju znotraj nje. In tega ni bilo malo.
Ključne besede: kneževina, Bolgarija, Slovenec, Slovenski narod, Aleksander Battenberg, Vzhodna Rumelija, Rusija, Karavelov, Cankov, liberalci, konservativci, radikalci, Srbija, vojna, Osmanska država, Anglija, Nemčija, Plovdivski prevrat, narodno sobranje, volitve
Objavljeno v DKUM: 13.11.2015; Ogledov: 2414; Prenosov: 268
Celotno besedilo (899,39 KB)

Opis: Bolgari so eno tistih evropskih ljudstev, ki je svojo državo ustvarilo že v srednjem veku. To državo so slabili notranji boji med fevdalci, šibka osrednja oblast, vpadi Tatarov ter vojne s sosednjimi državami. Kljub temu so vzpostavili močno pravoslavno cerkev, bolgarska kultura pa je temeljila na kronikah, analih in letopisih vladarjev, patriarhov itd. Vse to pa se je spremenilo s prihodom močnega Osmanskega imperija. Bolgarija je postala prva balkanska država, ki si jo je Osmanski imperij popolnoma podredil. Pod novo oblastjo so Bolgari kot kristjani postali drugorazredni državljani z manj pravicami kot muslimani. V prvih stoletjih osmanske oblasti večjih uporov ni bilo. Kmalu so se med Bolgari začeli pojavljati posamezniki, ki so ljudi spodbujali k uporom, tuje vladarje pa k pomoči. Večja upora sta se tako zgodila med avstrijsko-turškimi vojnami konec 16. in konec 17. stoletja v Trnovu in Čiprovcih. Upora nista bila uspešna, represalije pa so bile grozljive. V 17. in 18. stoletju sta gospodarski napredek in odpiranje imperija tujim vplivom prispevala k večji ozaveščenosti Bolgarov. Razvijalo se je šolstvo v obliki celičnih šol. Pomembna osebnost tega obdobja pa je bil menih Paisij.
Ključne besede: Bolgarija, Osmanski imperij, upor, pravoslavna cerkev, katoliška cerkev, Paisij.
Objavljeno v DKUM: 18.11.2013; Ogledov: 2204; Prenosov: 115
Celotno besedilo (897,12 KB)

Ključne besede: poslovno okolje, mednarodni trg, priložnosti, trg, tuje investicije, podjetje, mednarodno podjetje, dežele, ekonomska politika, država, Romunija, Bolgarija, tržna analiza, selekcija, komercialno poslovanje, ocenjevanje, mednarodna kooperacija, mednarodne primerjave, regionalna ekonomika, gospodarstvo, negospodarske dejavnosti, mednarodno sodelovanje, mednarodni ekonomski odnosi, mednarodno ekonomsko sodelovanje
Objavljeno v DKUM: 28.05.2012; Ogledov: 1876; Prenosov: 154
Celotno besedilo (710,95 KB)