Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Bogomir Magajna je v slovenskem literarnem prostoru znan predvsem kot ploden pisec kratke proze, tako novel kot črtic. Spada med realistične avtorje, ki v svoja besedila vnaša elemente nove stvarnosti, s tem pa rahlja strogi realistični objektivizem. Kot opazovalec družbenih razmer v prvi polovici 20. stoletja se v svojih delih osredotoči predvsem na tegobe delavskega meščanskega razreda. Pogoste so zgodbe iz študentskega življenja in vojnega časa. V diplomskem delu podrobneje predstavljam ženske literarne like, z upoštevanjem položaja žensk v prvi polovici 20. stoletja. Magajnove ženske literarne osebe se delijo glede na družinsko in družbeno vlogo. Kljub tradicionalnemu pogledu na žensko delovanje v družbi, ki ženske želje, ambicije in prizadevanja za lastno uveljavitev zatre že v kali, Magajna opozori tudi na tematiko, ki je bila v času njegovega ustvarjanja še tabuizirana. S tem mislim predvsem na motiv detomora in lezbične spolnosti. Magajna je v svoja besedila vnašal avtobiografske elemente. Kot Primorec je na lastni koži občutil italijansko zasedbo Primorske, fašistično oblast, prepoved vstopa v novo državo, prepoved slovenščine na javnih mestih in kot posledico vsega tega — množično izseljevanje primorskih ljudi po svetu. Stiska in revščina primorskega človeka se odraža tudi v njegovih besedilih. Drugo pomembno dejstvo iz Magajnovega življenja, ki je vplivalo na izbor tematike njegove kratke proze, je pisateljeva poklicna pot. Bil je partizanski zdravnik, kar se odraža v njegovi vojni kratki prozi, in bil je psihiater. Duševnim motnjam in skrivnostim nezavednega daje Magajna v svojih delih nove razsežnosti. Pisateljeva avtobiografija se odraža v njegovi kratki prozi, predvsem pri izbiri teme, literarnih likov, literarnih prostorov in socialističnega svetovnega nazora.
Ključne besede: Bogomir Magajna, lik ženske, podoba tujega, podoba drugačnega.
Objavljeno: 14.10.2010; Ogledov: 1724; Prenosov: 183
Celotno besedilo (748,75 KB)