Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Magistrsko delo obravnava medmedialnost, natančneje medmedialne relacije in kombinacijo medijev, v izbranih delih Ivana Cankarja, in sicer v drami Hlapci, Hlapec Jernej in njegova pravica in zbirki črtic Moje življenje ter njihovih adaptacijah v stripovsko formo, Hlapci – ko angeli omagajo, Hlapec Jernej in pasja pravica in Moj lajf. V teoretičnem delu magistrskega dela je predstavljena medmedialnost kot literarnovedna disciplina, ki se deli na tri področja: intramedialnost, intermedialnost in transmedialnost. Predstavljene so likovne prvine in elementi stripa ter prepletanje medmedialnosti in stripa. V analitični del magistrskega dela so zajeta tri izbrana dela Ivana Cankarja (Hlapec Jernej in njegova pravica, Hlapci in Moje življenje) in stripovske adaptacije Igorja Šinkovca in Žige X Gombača (Hlapec Jernej in pasja pravica), Damijana Stepančiča in Andreja Rozmana - Roze (Hlapci – ko angeli omagajo) ter Tanje Komadina in Boštjana Gorenca - Pižame (Moj lajf). Na osnovi modela so analizirane medmedialne relacije in kombinacije medijev v stripovskih adaptacijah. Medmedialne relacije so analizirane na ravni vsebine skozi literarne osebe in pripovedovalca, literarni prostor in čas ter motive, teme in ideje. Kombinacije medijev so analizirane na ravni forme, in sicer z vidika stripovskega besedišča, vizualnih elementov ter kombinacije besedila in slike. Ob analizi stripovskih adaptacij ugotovimo, da so medmedialne relacije in kombinacije medijev zaznamovale tako vsebinsko kot formalno obliko stripa. Medmedialne relacije so opazovane na ravni literarnih oseb, ki so v stripovske adaptacije največkrat prenesene in dodane (pripovedovalka Neža, angel in nadangel ljubezni, Tanja Komadina in Boštjan Gorenc - Pižama itd.), pripovedovalca, literarnega prostora in časa ter motivov, tem in idej, ki so pogosto označene z različnimi simboli. V obliki kombinacije medijev je opazovano stripovsko besedišče, ki največkrat zajema vizualno upodobljene zvočne učinke ter govorne in miselne oblačke. Vizualni elementi se dopolnjujejo z besedilom, avtorji uporabljajo različne tehnike upodobitve vizualnih elementov (Šinkovec uporablja tanko linijo flomastra, odsotnost barv; Stepančič uporablja kombinirano tehniko barvnih tušev, akvarela in mehkega svinčnika; Komadina uporablja digitalni kolor v toplih barvah). Kombinacija besedila in slik je opazovana s pomočjo teorije Scotta McClouda, ki razlikuje sedem kombinacij, s katerimi se lahko povezujeta slika in besedilo. V stripih prevladuje izmenična kombinacija besedila in slike, pojavijo pa se tudi montaža, besedno specifične in slikovno specifične kombinacije. Analiza izbranih stripov nam je pokazala, da se stripovska adaptacija Hlapci še najbolj približa izhodiščnemu besedilu, medtem ko stripa Hlapec Jernej in pasja pravica ter Moj lajf le sledita motivom izhodiščnega medija. Glavna funkcija kombinacij besedila in likovnih upodobitev je približevanje literarnih likov, ki nam zgodbe naredijo bolj doživete. Vloga medmedialnosti v stripih Hlapec Jernej in pasja pravica ter Moj lajf je zlasti aktualizacija dogajanja. Stripi imajo poudarjeno didaktično funkcijo. Vsebina je na nekaterih delih podvržena mainstreamovski kulturi. Tako v Hlapcu Jerneju mladi Sitar postane požrešni kapitalist, v Mojem lajfu pa se Ivan Cankar spremeni v Hulka.
Ključne besede: Ivan Cankar, Igor Šinkovec, Žiga X Gombač, Damijan Stepančič, Andrej Rozman - Roza, Tanja Komadina, Boštjan Gorenc - Pižama, strip, medmedialne relacije, medmedialne kombinacije, vloga medmedialnosti
Objavljeno v DKUM: 14.03.2024; Ogledov: 368; Prenosov: 58
Celotno besedilo (1,48 MB)