SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 7 / 7
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Mesto Bled nekoč, danes in jutri : diplomsko delo univerzitetnega študija
Simon Sirc, 2006, diplomsko delo

Ključne besede: mesto Bled, management, turizem
Objavljeno: 31.03.2008; Ogledov: 1604; Prenosov: 263
.pdf Celotno besedilo (751,97 KB)

2.
PROF. DR. MILAN VIDMAR (1885-1962) - PRVI JUGOSLOVANSKI (SLOVENSKI) ŠAHOVSKI VELEMOJSTER IN NJEGOVA UDELEŽBA NA MEDNARODNIH TURNIRJIH (1904-1953)
Zdravko Savić, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi predstavljam prvega jugoslovanskega in slovenskega šahovskega velemojstra prof. dr. Milana Vidmarja (1885-1962) v njegovi pol stoletja trajajoči šahovski karieri. V prvi tretjini 20. stoletja se je s svojimi velikimi uspehi na mednarodnih šahovskih turnirjih povzpel med vodilne svetovne velemojstre in celó med kandidate za naslov svetovnega šahovskega prvaka. Visoko mesto v svetovni šahovski hierarhiji si je pridobil kot amater, močno zaposlen s svojim poklicnim in znanstvenim delom. Za mednarodne šahovske turnirje se ni utegnil pripravljati kot njegovi nasprotniki-velemojstri, skoraj vsi šahovski profesionalci. Mednarodni turnirji, ki so ga uvrstili med prve svetovne šahiste, so bili San Sebastian 1911, London 1922, Semmering 1926 in New York 1927. Dr. Milan Vidmar je bil prvi predsednik Jugoslovanske šahovske zveze in častni predsednik Šahovske zveze Slovenije in Ljubljanskega šahovskega kluba. Mednarodna šahovska zveza (F.I.D.E.) je imenovala dr.Vidmarja za vrhovnega sodnika na match-turnirju za svetovno prvenstvo v Haagu-Moskvi 1948 leta, kjer je sovjetskega velemojstra Mihaila Botvinnika razglasil za 6. svetovnega šahovskega prvaka. Vrhovni sodnik je bil tudi na šahovskih olimpijadah v Dubrovniku 1950 in Amsterdamu 1954 ter na veleturnirju na Bledu 1961. Od ustanovitve ljubljanske univerze 1919. leta je dr. Vidmar kot redni profesor predaval na tehniški fakulteti elektrotehniko. Bil je odličen predavatelj, rektor univerze, dekan tehniške fakultete in član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, nekaj časa tudi njen predsednik. V Ljubljani je ustanovil in vodil inštitut za elektrotehniko. Njegova osebnost je bila vsestranska: šahovski velemojster, profesor elektrotehnike, umetnik in znanstvenik, filozof, skratka-Vidmar polihistor. O njegovem znanstvenem delu priča 35 njegovih knjig in več kot sto razprav in člankov. Umrl je v Ljubljani 9. oktobra 1962.
Ključne besede: šahovski velemojster, dr. Milan Vidmar, mednarodni šahovski turnirji, San Sebastian 1911, London 1922, Semmering 1926, New York 1927, Jugoslovanska šahovska zveza, Šahovska zveza Slovenije, Ljubljanski šahovski klub, Mednarodna šahovska zveza – F.I.D.E., Haag-Moskva 1948, velemojster Mihail Botvinnik, šahovske olimpijade Dubrovnik 1950, Amsterdam 1954, veleturnir Bled 1961, ljubljanska univerza, rektor, dekan, član in predsednik SAZU, inštitut za elektrotehniko.
Objavljeno: 24.02.2010; Ogledov: 2585; Prenosov: 166
.pdf Celotno besedilo (5,04 MB)

3.
VLOGA KRIZNEGA MANAGEMENTA PRI REŠEVANJU KRIZE V PODJETJU
Marinko Nikolić, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je predstavljena kriza v podjetjih z njenimi značilnostmi in načini obvladovanja. Kriza v današnjih časih ne prizanaša nobenemu, saj je v medijih vidno, da propadajo tudi nekoč velika in uspešna podjetja. V kolikor ostala podjetja ne želijo priti v krizo, je treba ponovno pregledati temelje podjetja in strategijo, katero so izbrali, saj so le dobri temelji in pravilna naravnanost podjetja preventivni ukrepi za preprečitev krize. Na dveh praktičnih primerih podjetij Vezenine Bled d.o.o. in Boni d.o.o., sem predstavil obvladovanje krize z ustrezno strategijo in ukrepi. Nekateri ukrepi se sprva ne zdijo logični, ampak je potrebno razumeti končni cilj kriznega managerja, da bi lahko razumeli tudi njegova dejanja. Opisan je način razmišljanja kriznega managerja, kateri se zelo razlikuje od razmišljanja progresivnih managerjev. Odločitve kriznega managerja morajo biti hitre in ciljno naravnane, on sam pa mora biti izredno fleksibilen glede na razvoj dogodkov pri reševanju podjetja.
Ključne besede: krizni management, kriza podjetja, Vezenine Bled d.o.o., Boni d.o.o., osnove podjetništva.
Objavljeno: 04.06.2012; Ogledov: 753; Prenosov: 69
.pdf Celotno besedilo (241,46 KB)

4.
Baron Schwegel v svojih spominih
Franc Rozman, 1984, izvirni znanstveni članek

Opis: Avtor na podlagi doslej neobjavljenih spominov barona Josefa Schwegla in ob upoštevanju literature obravnava življensko pot in politično delovanje tega pomembnega politika druge polovice preteklega stoletja. Njegovo politično delovanje kot diplomata, državno-in deželnozborskega poslanca in blejskega rojaka je bilo doslej v slovenski historiografiji le bežno omenjano
Ključne besede: Schwegel, Josip, Bled, politiki
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 212; Prenosov: 8
URL Celotno besedilo (0,00 KB)

5.
KARTOGRAFSKE PODLAGE ZA IZVEDBO GRADNJE SEVERNE OBVOZNICE BLED
Rok Kalan, 2016, diplomsko delo

Opis: V projektni nalogi predstavljamo severno obvoznico Bled. Najprej opišemo potek trase: kje bo potekala, kaj bo spremenjeno in kako bo sestavljena. V nadaljevanju predstavimo prednosti in slabosti izgradnje obvoznice in kakšen vpliv bo imela na mesto Bled. Predvsem nas zanima, kako bo obvoznica vplivala na turizem, gospodarstvo in dnevne migracije. Ker pa smo danes vse bolj naravovarstveno osveščeni, smo ugotavljali tudi, kakšen vpliv bo obvoznica imela na okolje. Hoteli smo ugotoviti, kakšno je mnenje javnosti o izgradnji obvoznice, ki smo ga ugotavljali s pomočjo ankete, in rezultate predstavili na koncu projektne naloge.
Ključne besede: severna obvoznica Bled, turizem, tranzit, varstvo okolja
Objavljeno: 14.09.2016; Ogledov: 224; Prenosov: 23
.pdf Celotno besedilo (3,83 MB)

6.
BLED KOT DIPLOMATSKO STIČIŠČE V OBDOBJU MED OBEMA SVETOVNIMA VOJNAMA
Saša Milešič, 2016, diplomsko delo

Opis: Na Bledu se je med obema vojnama zvrstilo kar nekaj pomembnih političnih dogodkov. Med najpomembnejše zunanjepolitične dogodke sodijo trije sestanki Male antante in sestanek Balkanske zveze. Prvi sestanek Male antante se je odvijal junija 1926. Na njem so se zbrali zunanji minister Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev Momčilo Ninčić, zunanji minister Češkoslovaške Edvard Beneš in zunanji minister Romunije Jon Mitilineu. Na drugem sestanku Male antante na Bledu so se leta 1936 zbrali zunanji minister Češkoslovaške Edvard Beneš, zunanji minister Romunije Nikola Titulescu in predsednik vlade Kraljevine Jugoslavije Milan Stojadinović. Tretji in zadnji sestanek Male antante na Bledu, je potekal konec avgusta leta 1938. Sestanka so se udeležili zunanji minister Češkoslovaške Emil Krofta, zunanji minister Romunije Nikolaj Komnen in predsednik vlade Kraljevine Jugoslavije Milan Stojadinović. Konferenca Balkanske zveze je potekala 10. julija 1936, udeležile so se je romunska, turška, jugoslovanska in grška delegacija. Na notranjepolitičnem področju sta bila najpomembnejša dogodka podpis blejskega sporazuma med predsednikom vlade Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev Velimirjem Vukićevićem in voditeljem Slovenske ljudske stranke Antonom Korošcem 10. julija 1927 ter podpis sporazuma med tedanjim predsednikom vlade Kraljevine Jugoslavije Dragišo Cvetkovićem in predsednikom Hrvaške kmečke stranke dr. Vladkom Mačkom 26. avgusta 1939. Številni sestanki diplomatov in jugoslovanskih politikov so Bled med obema svetovnima vojnama postavili v središče političnega življenja, saj so bili v veliki večini medijsko zelo odmevni in so vplivali na takratno politiko na Balkanu.
Ključne besede: Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev, Kraljevina Jugoslavija, Češkoslovaška republika, Romunija, Mala antanta, Balkanska zveza, Bled, blejski sporazum, diplomatski stiki, zunanja politika med obema svetovnima vojnama.
Objavljeno: 16.09.2016; Ogledov: 234; Prenosov: 29
.pdf Celotno besedilo (700,86 KB)

7.
Friedrich baron Schmidt in sakralna arhitektura 19. stoletja na Slovenskem
Urška Gačnik, 2017, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga se posveča sakralni arhitekturi 19. stoletja. Podrobneje opisuje opus enega izmed pomembnejših arhitektov tega obdobja – Friedricha barona Schmidta. Glavna tema je njegovo delovanje na Slovenskem, na Bledu in v Kočevju, kjer je načrtoval dve izmed pomembnejših historističnih cerkva pri nas. Naloga podaja pogled v zgodovino nastanka obeh cerkva, njun arhitekturni opis, umestitev v arhitektov opus, umestitev v arhitekturo 19. stoletja na Slovenskem in tudi primerjavo obeh cerkva z eno izmed preostalih Schmidtovih zgradb. Naloga prav tako ponuja vpogled v njegovo življenje ter pregled njegovega opusa. Izpostavljeni so le določeni projekti, s katerimi smo skušali zaokrožiti arhitektov opus. Friedrich baron Schmidt je bil pomembna osebnost tudi v vlogi učitelja, svoje arhitekturno znanje je delil z velikim številom arhitektov mlajših generacij, ki so bili prav tako pomembni za arhitekturo 19. in 20. stoletja, tako v Evropi kot tudi na Slovenskem. V nalogi je omenjenih le nekaj.
Ključne besede: Friederich baron Schmidt, 19. stoletje, sakralna arhitektura, Bled, Kočevje
Objavljeno: 19.10.2017; Ogledov: 75; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (1,85 MB)

Iskanje izvedeno v 0.04 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici